RTV Slovenija: koliko jih mora na cesto?

LJUBLJANA – Programski svetniki Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so na današnji seji večino časa namenili obravnavi osnutka programsko produkcijskega načrta zavoda za leto 2016 s finančnim in kadrovskim načrtom.

Manj zaposlenih v 2016

V uvodni predstavitvi osnutka je generalni direktor RTVS Marko Filli opozoril, da pripravo načrta v največji meri zapleta urejanje statusa stalnih honorarnih sodelavcev. Filli je poudaril namero vodstva, da v letu 2016 vsaj pretežno uredi problematiko stalnih honorarnih sodelavcev. Med njimi jih po njegovih besedah vsaj 150 izpolnjuje pogoje za zaposlitev, 180 jih je zaposljivih na drugih delovnih mestih, 133 pa jih ni mogoče zaposliti zaradi neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja.

Med omenjenimi 133 sodelavci je kar 110 novinarjev brez zahtevane izobrazbe, je pojasnil Filli. Napovedal je, da bo leto 2016 prineslo zmanjšanje skupnega števila zaposlenih in honorarnih sodelavcev. Vodstvo RTVS se po njegovih besedah ne loteva odpuščanj delavcev, temveč mehkega načina reševanja kadrovske problematike, ki je dediščina napak v preteklosti.

Na seznamu okoliščin, ki zapletajo pripravo programsko produkcijskega načrta, je Filli izpostavil tudi z velikimi športnimi dogodki bogato leto 2016 in zavezo o oživitvi igranih programskih vsebin. Vodstvo zavoda mora po njegovih besedah upoštevati tudi rahljanje varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, ki se obeta v prihodnjem letu.

160 honorarcev bodo zaposlili

Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je izrekel podporo urejanju statusa stalnih honorarnih sodelavcev, je pa tudi opozoril na nevarnost, da bi prelivanje variabilnih sredstev v stroške dela zahtevalo krčenje programske produkcije. Vodstvo radia bo po njegovih besedah naredilo vse, kar je v njegovi moči, da bi se ohranil sedanji obseg produkcije.

Televizija Slovenija načrtuje zaposlitev 160 stalnih honorarnih sodelavcev, tudi na račun variabilnih sredstev, je pojasnila njena direktorica Ljerka Bizilj. Napovedala je, da bo v naslednjih mesecih končana obsežna reorganizacija televizijske hiše, katere končni učinek naj bi bila tudi kakovostnejša programska produkcija.

Svetnik Igor E. Bergant je v imenu redno zaposlenih na RTVS izrekel podporo vodstvu zavoda pri urejanju kadrovske problematike. Vodstvo je pozval, naj po koncu zaposlitvenega vala temeljito pregleda kadrovsko stanje in odpravi morebitne diskriminacije, do katerih bi prišlo zaradi časovne stiske. Zavzel se je za individualno obravnavo vsake zaposlitve posebej.

Bergant je opozoril tudi na potrebo po prevetritvi celotnega sistema nacionalne RTV-hiše. Programsko produkcijski načrt za leto 2016 bi zato po njegovih besedah moral ponuditi vsaj strateške nastavke v tej smeri. Izrazil je še pričakovanje, da bo vodstvo RTVS v načrtu pregledno in natančno predstavilo vse predvidene programske spremembe in jim priložilo strokovno utemeljitev.

Kmetič: To je leporečenje

Slaba preglednost programskega dela osnutka načrta je zmotila tudi nekatere druge svetnike. Posebej kritičen je bil Slavko Kmetič, ki je osnutek označil za leporečenje s številnimi neznankami. Izrazil je bojazen, da bo izpeljava kadrovskega načrta zahtevala davek na programski strani. V zvezi s tem je Božidar Zorko izpostavil predvideno zmanjšanje sredstev za informativni program.

Kar nekaj svetnikov je izrazilo dvom o finančni vzdržnosti programskih načrtov vodstva zavoda. Predsednik programskega sveta Mitja Štular je izrazil začudenje, da vodstvo tarna zaradi pomanjkanja sredstev, pri tem pa ne postreže s podatki o stroških in gledanosti posameznih oddaj. Tudi Zorko je pozval k pripravi finančnega razreza po programskih nosilcih oziroma vsebinah.

Filli je v odgovoru na svetniške pripombe priznal, da kadrovska operacija, ki se je je lotilo vodstvo zavoda, vnaša v programsko produkcijski načrt kar nekaj neznank. Napovedal je, da bo natančen kadrovski načrt znan šele po tem, ko bodo končani individualnimi pogovori s stalnimi honorarnimi sodelavci.

Zaradi tega Filli ni izključil možnosti rebalansa načrta v prihodnjem letu, je pa zavrnil trditve o kriznem stanju na radioteleviziji. Dejal je, de bo treba le kakovostno porabiti 120 milijonov evrov, ki so na razpolago.