
Galerija

Na eni od facebook skupin, kamor se z vprašanji zatekajo starši, je zaokrožila informacija, da naj bi morali učenci, ki imajo učne težave, obvezno obiskovati dopolnilni pouk ali mentorske ure, sicer naj ne bi imeli možnosti popravljanja ocen. To naj bi staršem sporočila razredničarka. Po navedbah starša pa naj bi takšna ureditev kmalu veljala celo na državni ravni. Preverili smo, kaj na to odgovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Na ministrstvu poudarjajo, da nova zakonodaja sicer prinaša več podpore učencem, vendar ne uvaja pogojevanja popravljanja ocen z obiskovanjem dopolnilnega pouka. »Namen ureditve je omogočiti, da šola pravočasno prepozna otrokove potrebe in mu zagotovi ustrezne oblike pomoči, ni pa to vezano na pogojevanje obiskovanja recimo dopolnilnega pouka ali na možnost popravljanja ocen,« pojasnjujejo.
To pomeni, da lahko posamezna šola sicer sprejme interne odločitve, vendar to ni sistemska, državna obveznost.
Kaj pa popravljanje ocen? Tudi tu je odgovor precej neposreden. Veljavni pravilnik ne določa, da mora učitelj omogočiti individualno popravljanje ocen. »Predpisi ne določajo, da je učitelj dolžan omogočiti popravljanje,« navajajo na ministrstvu.
Pravilnik sicer določa eno izjemo – ponovitev pisnega preverjanja, če je negativno ocenjenih polovica ali več učencev v razredu. Posebnih pravil za učence z učnimi težavami pri popravljanju ocen pa ni.
Učenci z učnimi težavami imajo sicer lahko prilagoditve pri ocenjevanju, a veljajo zanje enaka osnovna pravila kot za vse ostale.
S 1. septembrom 2026 začne veljati novela Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki prinaša pomembno novost: šole bodo morale učence z učnimi težavami aktivno vključevati v podporo in pomoč. »Osnovna šola učenca, pri katerem zazna učne težave ali druge okoliščine, zaradi katerih potrebuje dodatno strokovno podporo, vključi v podporo in pomoč. Osnovna šola določi oblike podpore in pomoči, namenjene razvijanju in utrjevanju učnih ter kompenzacijskih strategij, usvajanju in utrjevanju učne snovi ter doseganju standardov znanja v letnem delovnem načrtu. Podpora in pomoč obsegata tudi prilagoditve fizičnega in socialnega učnega okolja, pristopov pri poučevanju, učnih pripomočkov, gradiv, opreme, domačih nalog in načinov ocenjevanja znanja,« pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Namen ureditve je, kot pravijo, omogočiti, »da šola pravočasno prepozna otrokove potrebe in mu zagotovi ustrezne oblike pomoči pred morebitno uvedbo postopka usmerjanja, ni pa to vezano na pogojevanje obiskovanja recimo dopolnilnega pouka ali na možnost popravljanja ocen.«
Jeseni pa šole čaka še nekaj pomembnih novosti: začetek kurikularne prenove v osnovnih in srednjih šolah (postopno uvajanje novih učnih načrtov); usposabljanje strokovnih delavcev; še več poudarka na varnem in spodbudnem učnem okolju; okrepljena podpora šolam pri samoevalvaciji in kakovosti; sprememba pri maturi: ukinjen bo zimski rok poklicne mature, s čimer želijo izenačiti možnosti kandidatov in poenostaviti sistem.