S ceste brata popeljal v smrt

Lokalna cesta med Petkovcem in Zaplano, kjer se je 24. oktobra 2016 zgodila tragična prometna nesreča, je med domačini znana kot bolj nevarna. »Razmeroma ozka je. Vijuga levo, desno. Ker je na brežini, se zaradi konfiguracije poseda. In ker je vozišče neravno, v primeru, da si malenkost nepozoren, se prevrniti tam dol res ni nobena umetnost,« pravi Norman Osrečki iz Prezida.

Osrečki je bil tistega jesenskega dne prvi pri škodi roomster, ki je obtičala kakšnih 100 do 150 metrov nižje od ceste na travniku. Po prepričanju tožilstva jo je po tej isti cesti, iz smeri naselja Petkovec proti Zaplani, takrat vozil danes 67-letni Vojko Marinč. In ko je ob 18.30 pripeljal v bližino hiše na naslovu Prezid 72, naj ne bi vozil po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da bi promet potekal varno in neovirano. Z desno stranjo vozila je tako zapeljal desno z vozišča na travnato površino ter drsel po vrhu travnatega pobočja. Nato je trčil v leseni nosilec električnega pastirja in po nadaljnjem drsenju še v deblo drevesa, pri tem pa se je vozilo prevrnilo po strmini, nato pa pristalo na kolesih. »Vojko Marinč pa je vožnjo nadaljeval naravnost navzdol po travnatem pobočju, pri čemer je za seboj vlekel žico električnega pastirja s količki, nakar je obstal na ravnem delu travnate površine pod pobočjem,« trdi tožilstvo in poudarja dejstvo, da je obtoženi vozil pod vplivom alkohola. V krvi ga je imel 1,62 promila. »Njegov sopotnik Matevž Marinč, ki je med vožnjo sedel na sovoznikovem sedežu, je pri tem utrpel tako hude poškodbe lobanje in možganov, da je na kraju nesreče umrl.«

Prizor, na katerega je naletel Osrečki, je bil pretresljiv. Včeraj, ko se je nadaljevalo sojenje Vojku zaradi nevarne vožnje s smrtnim izidom, se je spominjal, da je ob prihodu na kraj najprej zagledal Vojka. »Deloval je rahlo zmedeno in mirno,« je pojasnil in nadaljeval, da je nato pogledal v avto in na sovoznikovem sedežu opazil osebo močnejše postave. »Bila je sključena zelo naprej v neobičajni telesni drži.« Da bi pomagal Matevžu, ga je potegnil nazaj, »a je bil prizor kar zoprn, ker je bilo videti, da s prvo pomočjo nimamo česa delati«. Da je bil Matevžev brat Vojko zmeden, je povedal tudi družinski zdravnik Primož Brejc iz ZD Logatec, ki je z ekipo prišel na kraj nesreče. »Imel je vonj po alkoholu, vendar meni osebno se je bolj zdel zmeden kot vinjen,« je povedal že v preiskavi. Videl je tudi, da Matevž ni bil pripet.

Ograja na tej cesti bi najverjetneje preprečila tragedijo.

Vojko v svoj bran tudi trdi, da ga je tik pred nesrečo zaslepil snop luči iz avtomobila, ki naj bi mu pripeljal nasproti. Da je to možno, je potrdil Osrečki: »Zato, ker si, ko z avtomobilom vijugaš levo-desno in imaš prižgane še dolge luči, v hipu v zelo svetli coni žarometov. Nadzora nad vozilom tedaj ni težko izgubiti.« Pred ljubljansko okrožno sodnico Kristino Janjac-Otorepec so kot priče stopile še Vojkov brat Boštjan ter Matevževa sinova Borut in Igor. Da je cesta »obup«, je med drugim poudaril Boštjan. »Od takrat, ko je bila nesreča, so dali samo znak zoženja ceste z dveh strani. Prej še tega ni bilo.« Borut zoper strica ni želel pričati, Igor pa je povedal, da se je po nesreči Vojko povsem zaprl vase in da ga ni bilo več videti v družbi. Sicer pa se celotna družina, tako kot pred nesrečo, še zdaj zelo dobro razume.