S čim je Pličanič 
očaral opozicijo?

LJUBLJANA – Včeraj je državni zbor (DZ) potrjeval ministrski zbor v novi sestavi (ministrico brez listnice in 11 ministrov), kakršno je predlagal novi premier, prvak SDS Janez Janša. Kot po navadi so novoimenovani ministri potem pred DZ tudi že zaprisegli. Sledila je (v vladni palači na Gregorčičevi) še tako imenovana primopredaja poslov med dozdajšnjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in novim premierjem, nova vlada pa se je sešla tudi na prvem delovnem sestanku.

Kljub pričakovanemu zaporedju naštetih dogodkov pa je v zraku viselo nekaj nezaupljivega nelagodja zaradi tistega, kar se je zgodilo v četrtek na dveh zaslišanjih: med predstavitvijo kandidatov za novega ministra za pravosodje in javno upravo ter za novega zunanjega ministra. Četudi tega ne obešajo na veliki zvon, posamezni veljaki koalicijskih strank v neuradnih pogovorih priznavajo, da so zaskrbljeni: dr. Senko Pličanič in Karl Erjavec sta manj kot en teden po slavnostnem podpisu koalicijske pogodbe napovedala možnost posega vanjo oziroma njenega spreminjanja.

Kvaziopozicijska drža nekaterih v vladi

Človek dobi občutek, da bi se nekatere koalicijske stranke (Državna lista Gregorja Viranta, Desus) oziroma njihovi kandidati za ministre radi že na začetku prikupili volivcem s kvaziopozicijsko držo: kot tisti, ki se ne nameravajo kot pijanec plota držadržati prav vsega zapisanega v koalicijski pogodbi, pod katero so se sicer tudi sami podpisali. »Če so si to privoščili že takoj na začetku (še preden jih je DZ zbor potrdil za ministre), kaj vse si bodo šele privoščili oziroma upali po letu ali dveh?« se sprašuje nekdanji minister, ki se je, kot pravi, zdrznil predvsem zaradi izjav ministra za pravosodje in javno upravo dr. Pličaniča.

Pa poglejmo, kaj je med drugim na četrtkovem zaslišanju pred parlamentarnim odborom za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo povedal minister za pravosodje in javno upravo dr. Pličanič. Napovedal je, da se bo vsekakor zavzel za »prenos« (čimprejšnjo vrnitev) državnega tožilstva v pristojnost pravosodnega ministrstva, četudi se je moral v torek kandidat za notranjega ministra dr. Vinko Gorenak otepati prav očitkov opozicijskih poslancev, češ zakaj koalicijska pogodba določa, da bo državno tožilstvo odslej pod okriljem notranjega ministrstva. Pri notariatu si bo, je poudaril, prizadeval, da notarji prevzamejo nekatere obveznosti, ki so zdaj še v pristojnosti sodišč, in se zavzel »za prenovo notarske tarife«. Dr. Pličanič je poleg tega pohvalil prizadevanja, dosežke in predloge prejšnjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja.

Nič nenavadnega, bi lahko rekli, da so poslanci opozicijskih Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije predvčerajšnjim podprli Pličaničevo kandidaturo, mu navdušeno čestitali in celo zaploskali. Čas bo pokazal, ali (glede na svoja stališča) res ni trojanski konj opozicije.

Pa se za hip zadržimo še pri novem zunanjem ministru Karlu Erjavcu. Na zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom je razkril, da si želi, da bi gospodarska diplomacija ostala pod okriljem MZZ. Prav zaradi tega se bo, je poudaril, zagotovo zavzel za spremembo koalicijske pogodbe. Dva ministra, dve načrtovani spremembi koalicijske pogodbe že na samem začetku mandata, skratka.  

Z mnenjem dr. Pličaniča ni nič narobe

Z mnenjem o vračanju državnega tožilstva v pravosodni resor, ki ga je napovedal pravosodni minister Senko Pličanič, zagotavlja predsednik DLGV in DZ Gregor Virant, ni prav nič narobe: »Da ne bo pomote, novi minister za pravosodje in javno upravo v popolnosti podpira vse tisto, kar smo zapisali v koalicijski pogodbi. On se z vsem tam zapisanim strinja. Odkar smo jo koalicijski partnerji podpisali, pa je tako mogoče koalicijsko pogodbo spreminjati le v primeru, če bi se s konkretno spremembo ali dopolnitvijo strinjale vse vladne stranke. To je jasno. In še nekaj. Bi moral novi minister svoj mandat res začeti z verbalnim napadom na predhodnika, prejšnjega ministra Aleša Zalarja? To pač nima smisla.«