Domačini so jih odprli na stežaj! S cvičkom in dobro voljo med vinogradi (FOTO)

»Nisem prvič tu, rad pridem, družba, dobri ljudje in hoja so razlog, da se udeležujem tega pohoda. Trasa je zanimiva in lepa, ko je sneg, je še bolj pestro,« nam je povedal Franc s Trstenika. »Prišli smo, da se nadihamo svežega zraka, druženje je prijetno ... Rad pridem, tudi sam imam vinograd, vikende pa poskušamo izkoristiti za aktivnosti. Na poti je precej postojank, ljudje so gostoljubni, zato ni treba vsega nositi v nahrbtniku,« je dodal Jože, ki mu je družbo delala žena. To sta le dva vtisa od skoraj 700 prijavljenih, ki so se podali na že 30. jubilejni pohod S cvičkom med vinogradi; druženje je organiziralo prizadevno Turistično društvo Otočec.

Na zdravje! FOTOGRAFIJE: H. V.

Domačini na stežaj odprli zidanice

Prvi pohodniki so se malce pred osmo uro zbrali pred osnovno šolo na Otočcu. Organizatorji so bili pripravljeni, vse je teklo kot švicarska ura. Gasilci so usmerjali promet in izrekali dobrodošlico. Obiskovalci so se pred šolo prijavili na pohod, v zameno pa dobili ličen kozarec in bon za topel obrok. Zbrane so pozdravili podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar, predsednik Krajevne skupnosti Otočec Andrej Novak, nekaj besed jim je namenila predsednica TD Otočec Livija Majerle. Ob devetih se je cvičkova karavana podala na 17-kilometrsko krožno pot. Na poti je bilo 10 postojank. Začeli so pri OŠ Otočec, na 2. kontrolni točki so se ustavili pri Nogometnem klubu Paha, potem pa nadaljevali do zidanice Saje, zidanice pri Macedoniju, mimo postojanke Društva vinogradnikov Grčevje, od tam do Nogometnega kluba Šentpeter, potem pa naprej do zidanice Bašelj, zidanica Kobe, do Trškogorskega srca vse tja do zidanice Colnar. Na poti so šli mimo Starega gradu, cerkve sv. Jurija in potomke najstarejše trte na svetu, gradu Hmeljnik, cerkve Marijinega rojstva ter spomenika, posvečenega Lojzetu Slaku. Na poti ni bilo nikomur dolgčas. Obujali so se spomini na pretekle pohode, spet drugi so ocenjevali aktualni letnik cvička, tretji pa modrovali, kdaj bodo letos začeli delo v vinogradih. Na poti ni manjkalo gostoljubnosti. Domačini so na stežaj odprli zidanice, svoje so dodala lokalna društva. Vsak po svoje, pekli so pecivo, potice in tudi kostanj, rezali so domače suhe mesnine. Vsak od pohodnikov je šel svoj tempo, kolona se je malce razpotegnila, zato je bilo tudi gostiteljem lažje postreči vse zbrane. Vse pa z jasno željo: narediti nekaj za promocijo vinskega posebneža cvička, Otočca, Dolenjske in odprtih zidanic.

Vsak si je izbral svoj tempo, nikomur se ni nikamor mudilo.

Vse se je začelo v gostilni

Pohod se je sklenil v Vinski kleti Colnar, ansambel Zaplet je zabaval zbrane, ki so se najprej okrepčali s toplo malico, spregovoril pa je tudi Miha Macedoni, eden od očetov pohoda. »Veselili smo se tega 30. pohoda,« priznava Livijka Majerle, že četrto leto predsednica TD Otočec. »Prvi pohod je bil leta 1995. Vse skupaj pa se je začelo, ko se je nekaj prijateljev dobilo v vaški gostilni Pri Vidrihu. Bilo je januarja, takrat dela v vinogradu ni. Pa so se pogovarjali, kaj bi počeli, odločili so se, da bodo pripravili pohod. Prvo leto se je zbralo 15 pohodnikov, potem pa vsako leto več. Leta 2002 je to pot prehodilo že 1000 udeležencev. Na nas je, da to bogato tradicijo negujemo in nadaljujemo,« nadaljuje predsednica, ki potrdi, da je letos 17 kilometrov dolgo traso prehodilo 670 ljudi, vseh skupaj pa vsaj 1000, saj jih nekaj ni plačalo štartnine, na pot pa so se odpravili. Eden teh, ki je dal idejo za pohod, je tudi danes 83-letni Miha Macedoni: na vrhu je pozdravil zbrane, še prej pa jih je gostil v svoji zidanici. Pohodniki so bili navdušeni, s takimi vtisi so zapustili Trško goro.

Tudi za glasbo so poskrbeli.

Z ženo vstala ob 3. zjutraj

»Že četrtič sem šel na pohod. Lani je bilo več kot 600 udeležencev, pa sva bila le dva. Letos sem predlagal, da nas je več, odziv je bil dober, sedem nas je spremljalo pohodnike. Delili smo se na tri ekipe, razdeljeni med pohodnike, pomagali so nam gasilci,« je povedal Mitja Remih, ki je s prostovoljci Rdečega križa poskrbel, da je bil pokrit tudi ta segment pohoda, v njegovem nahrbtniku je bil nepogrešljivi AED defibrilator. »Ob treh ponoči sva z ženo vstala, ob štirih sva štartala. Dve uri in pol je trajala pot do Otočca. Vmes sva se ustavila pri Colnarjevih na zajtrku. Cvička tako zgodaj še ni bilo, so pa bila okusna jajca, klobase in kruh. Na Dolenjskem se vedno dobro je in pije,« je svojo izkušnjo začel Metod iz Šentanela na Koroškem. »Pred sedmimi leti sem na Dolenjskem vodil neke seminarje. Moja navada je, da kjer delam, poizkusim tudi lokalne dobrote. Že takrat so mi priporočili obisk Colnarjevih. Bila je zadnja sobota v januarju. Tam sem bil s svojo ekipo, to pa je bil tudi dan, ko so se ljudje vračali s pohoda. Videl sem to energijo in to vzdušje in pri sebi želel, da bi se tudi sam udeležil tega pohoda. Vmes sem se spoprijateljil s Colnarjevimi, pri njih sem imel fantovščino in lani tudi praznoval abrahama,« je nadaljeval Metod, ki je letos drugič prehodil cvičkovo pot: »Lani sem bil prvič. Bilo je vrhunsko, rad prihajam med dobre ljudi. Letos sem prišel drugič, zgodnja nočna ura za vstajanje ni bila problem. Tu vlada neka magična energija, tudi danes sem jo začutil. Pohod je nekaj posebnega, kot so posebni vsi ljudje, ki organizirajo ta pohod. To je tisto, kar daje dušo temu pohodu. Cviček sem poznal že prej, smo ga preizkušali. A je bilo v preteklosti malce zanemarjeno vino. Dokler ga nisem preizkusil v neki drugi perspektivi. Danes je cviček moj prvi izbor in si štejem v čast, kaj vse so Dolenjci naredili iz njega. Cviček je zakon!« Metod je priznal, kar smo sumili: že razmišlja o nakupu zidanice in vinograda na Dolenjskem. »Tu je zelo lepo, tretjič smo prišli. Radi pridemo. Pot je bila lepa, ljudje so prijazni, vzdušje je pravo. Letos snega ni bilo, smo šli pa tudi po snegu po tej poti, pa je bilo tudi takrat zelo lepo. Domačini so bili tudi tokrat zelo gostoljubni. Cviček imamo radi,« nam je povedala Marjana, ki je na pohod prišla s Francem in Nežo, pot jih je prinesla z Lesičnega.

Z ženo na pohod

»Vesel sem, ker je potekal že 30. pohod s cvičkom med vinogradi. Gostoljubnost dolenjskega vinogradništva je eden glavnih turističnih potencialov. Veseli smo, ker ima ta pohod tako bogato tradicijo, v sebi pa združuje tisto najlepše, kar lahko v Mestni občini Novo mesto ponudimo. Novomeščani smo ta pohod vzeli za svojega, kar je osnova, da lahko privabiš obiskovalce od blizu in daleč,« je organizatorjem polaskal podžupan Urban Kramar. Da je bil pohod tako srčen, je pripomoglo tudi 40 članov TD Otočec, ki so od junija lani pripravljali vse, da je v soboto steklo. Po poti in po grlu. 

Predsednica Livija je hvaležna vsem društvom za podporo in pomoč, pomagali so tudi gasiilci.