S krofi pregnali težave

»Izvajamo kar osem socialnih programov. Precej aktivnosti imamo, ene so bolj, druge pa manj zanimive. Vse temelji na prostovoljstvu dobrih ljudi. Naši člani so izrazili željo, da bi cvrli krofe. Pa smo jih,« nam pove Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje.

Ustanovljeno je bilo leta 1969 in združuje 1400 članov. Invalidi, več kot polovica je starejša od 75 let, so zaradi oviranosti in drugačnosti za marsikaj prikrajšani. V društvu si zato prizadevajo, da bi jim približali dejavnosti, jih ozaveščali o njihovih pravicah in možnostih ter jim tudi zelo konkretno olajšali in polepšali življenje. Ponosni so na lani urejeni Medgeneracijski center Čebel'ca v Vojniku. Prav tu so cvrli pustno sladico in na grižljaj povabili svoje člane iz štirih občin: Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, s katerimi zgledno sodelujejo.

Glavno besedo je imela Alojzija Operčkal.

Prijetno druženje

»V prvi vrsti je to prijetno druženje. Veliko smo se pogovarjali in klepetali, tako se tkejo tudi prijateljske vezi. Ljudje si med sabo povedo, kaj doživljajo, kako so. Tu pride na dan marsikatera trnova pot. Zaupajo si, kako so se borili z boleznijo, kaj so delali, da so jo morda celo premagali. Taki pogovori so pomembni tudi zato, ker dajejo drug drugemu upanje. To šteje in je zelo pomembno,« poudarja predsednica. Vesela je, da ljudi še zanima sodelovanje, povezovanje, druženje. To in še več pa je seveda tudi pripravljanje krofov.

Vsak je pomagal po svojih močeh.

»Pri nas je vse na prostovoljni bazi. Imamo ob sebi dobre ljudi, ki so nam donirali tudi sestavine za krofe,« še izvemo. Predsednica je poskrbela za sestavine in prostor, pri cvrenju pa sta bila glavna Alojzija Operčkal in Zdenko Vrenko.

»Lojzka je vedno pripravljena deliti z nami svoje znanje in dobrote, ki jih pripravi. Zdenko pa je že leta invalid, a se razdaja za društvo. On je gonilna sila in s sabo prinese aparature.«

Ključno pa je druženje.

Recept za krofe so našli kar na spletu, a med cvrenjem so obujali spomine, kako so jih pekli nekoč. »Ključno pri peki pa je, da se je lotiš z dovolj dobre volje in pozitivne energije. Kot bi rekla moja mama – z dovolj andahti. Pa vsakič znova je tisto pričakovanje, ali je uspelo ali ni. A če se držiš recepta, če preseješ moko, uporabljaš domača jajca, ki jih je treba ločiti, potem morajo uspeti,« je prepričana Dragica. Tokrat so spekli 130 krofov, vsi so bili polnjeni z domačo marmelado, ki so jo pripravili člani društva sami. Ob tem so pili domač čaj, tega so jim podarili dobri ljudje, nazdravili pa so z gostim sokom, ki so ga prav tako pridelali sami. Predvsem pa so drug drugemu podarili čas, pozornost, sočloveka. Pustni čas se je komaj dobro začel, v društvu bo zagotovo še dišalo po krofih. Včeraj je dišalo po gobah – tudi juho so skuhali skupaj.