S petimi ukrepi zoper ptičjo gripo: jesenska selitev ptic prinaša nova tveganja

Evropska agencija za varnost hrane in Evropska komisija sta pred jesensko selitvijo ptic pripravili kampanjo Stop ptičji gripi, s katero kmete, rejce in veterinarje ozaveščata o ukrepih za preprečevanje širjenja aviarne influence oziroma ptičje gripe. Ta ima lahko resne posledice za zdravje živali, proizvodnjo hrane, preživetje kmetov in javno zdravje, saj se lahko prenese tudi na ljudi, poudarjajo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kampanja Stop ptičji gripi v ospredje postavlja pet preprostih biovarnostnih ukrepov, ki lahko pomagajo preprečiti vnos in širjenje aviarne influence, zlasti na manjših kmetijah in v manjših jatah: nadzorujte dostop do gospodarstva, zagotavljajte učinkovito čiščenje in razkuževanje, preprečujte stik z divjimi pticami, ločeno nastanite različne vrste perutnine, prepoznajte znake bolezni in pravočasno ukrepajte. Kampanja po besedah izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane Nikolausa Kriza pomaga znanstvena spoznanja pretvoriti v preproste ukrepe, ki jih lahko kmetje, rejci manjših jat in veterinarji izvajajo, preden virus pride na gospodarstvo.

Da so kampanjo začeli zdaj, ni presenečenje, saj je to čas, ko se ptice selivke premikajo čez Evropo in se tveganje za aviarno influenco poveča. »Ptičja gripa se ne ustavi na mejah. S sodelovanjem med državami članicami in različnimi sektorji lahko pomagamo zmanjšati tveganje za izbruhe ter zaščititi zdravje živali, proizvodnjo hrane in preživetje kmetov,« pravi namestnica generalnega direktorja za trajnostne prehranske sisteme pri Evropski komisiji Claire Bury.

Vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Damjana Grobelšek pa dodaja, da tudi v Sloveniji vsako leto namenjamo veliko pozornost ozaveščanju rejcev in obveščanju javnosti: »Tovrstni ukrepi so pripomogli, da v zadnjih letih nismo imeli izbruhov bolezni pri perutnini. Prizadevamo si, da bo z doslednim izvajanjem biovarnostnih ukrepov tako ostalo tudi v prihodnje.« Na upravi za varno hrano še dodajajo, da je aviarna influenca zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene predvsem perutnino in divje vodne ptice. Izbruhi lahko povzročijo velike izgube v populacijah perutnine, motnje v dobavnih verigah in ogrozijo preživetje kmetov. Vplivajo lahko tudi na javno zdravje. Več primerov aviarne influence v Evropi beležijo v zimskih mesecih, ko se ptice selivke premikajo po celini. Med oktobrom 2025 in junijem 2026 je bilo v Evropi ugotovljenih skoraj 8000 izbruhov. Število primerov pri divjih pticah je bilo štirikrat večje kot v predhodni zimi. Pomemben pa je tudi podatek, da je bila večina okužb, ki so se zgodile na gospodarstvih s perutnino, posledica posrednega stika z divjimi pticami. »To potrjuje pomen doslednega izvajanja biovarnostnih ukrepov za omejevanje prenosa bolezni iz divjih ptic ter preprečevanje širjenja bolezni z gospodarstva na gospodarstvo,« še pravijo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.