Šaleška dolina v duhu dediščine: dijaki obnavljali zgodovinsko ograjo in klesali kamen

Ob dnevih evropske kulturne dediščine 2025 v Šaleški dolini so na dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju pripravili štiridnevno srečanje mladih, stroke in lokalne skupnosti. Dijaki srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole ter strokovne gimnazije Ljubljana so prikazovali postopke ročnega oblikovanja kamna in restavriranja ter izdelovali replike manjkajočih balustrov iz originalnega apnenca kopriva, ki ga je podarilo podjetje Marmor Sežana. Obiskovalci so se lahko sami preizkusili v klesanju in spoznali pomen rokodelstva.

Andrej Kos, inženir rudarstva iz Velenja, direktor družbe Marmor Sežana, je pojasnil: »Želimo mlade spodbuditi k nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju za poklic v kamnoseštvu. Pri popravilu 120 let stare ograje dvorca smo priskočili na pomoč s kamnom kopriva. Dober občutek je tudi ob ogledu razstave, saj so združili moči mojstri obdelave plemenitega kamna ter aranžer cvetja in sestavin iz narave Simon Ogrizek, kar daje okolju in izdelanim mojstrovinam dodano vrednost.«

Vodja projekta, arhitektka Mateja Kumer, nam je zaupala: »Posebno pozornost smo namenili dokumentiranju stavbne dediščine s 3D-tehnologijo, za kar je zaslužen Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz Ljubljane – oddelek za dokumentiranje dediščine. Celjski ZVKDS pa je pripravil razstavo, na kateri je bila prvič na ogled dragocena najdba, keramična posoda z velenjskega gradu. Drugi dan dogodka so se nam pridružili še študenti in profesorji Višje in Visoke strokovne šole Sežana in njihov Alumni klub.«

Več kot 30 del

Poseben izziv je sprejel sloviti florist, tudi predsednik Florinta EU, Ogrizek, ki je z izjemnim občutkom okrasil kamen s cvetjem. Dogodek so podprli Občina Šoštanj, strokovnjaki ZVKDS, lokalni obiskovalci ter številni dijaki in študentje, ki so pokazali, da je poklic kamnoseka živ in poln prihodnosti.

»Žal je treba dodati tudi kritičen razmislek, saj se na povabilo niso odzvale niti osnovne niti srednje okoliške šole ter vrtec iz Šoštanja. Obiskali so nas posamezniki, za kar smo iskreno hvaležni, a ostaja vprašanje o prihodnosti naše dediščine, če je šolski kader ne prepozna in ne predstavi mladim vrednot, ki jih velja varovati. Na nas vseh je skrb, da dediščina ne ostane le beseda, kamen, temveč postane živa izkušnja prihodnjih generacij,« je opomnila Kumerjeva.

Poseben dogodek je bila tudi 10-letnica odprtja dvorca Gutenbuchel za javnost. Na razstavi so predstavili več kot 30 kamnoseških del, ki so navadno skrita v delavnicah in depojih, v dvorcu pa je bila na ogled tudi pomembna slovenska tematska literatura o kamnoseštvu in dokumentiranju dediščine. Dijaki so pod strokovnim mentorstvom pripravili poseben prispevek, detajl balkona dvorca, in poudarili lepoto očiščene kamnite mize, ki je več desetletij pozabljena kljubovala času.

Arhitekt prof. Matej Perčič, mentor na Višji strokovni šoli v Sežani, je povedal: »S kiparjem prof. Damjanom Švaro in študenti smo obiskali širšo regijo od Celja do Šoštanja kot uvod v študijsko leto, s promocijo gradbenih in arhitekturnih izdelkov ročne in tudi strojne obdelave kamna, stavbne dediščine in značilnosti pokrajinske arhitekture. Kažejo se vrzeli strokovnega znanja za obdelavo iz kamna in uporabo v gradbeništvu ter umetniškem ustvarjanju. Mi smo tu nekje, med arhitekturo, materialom, oblikovanjem in umetnostjo, zato se lahko učimo s praktičnim delom in novim znanjem.«