Sami v gozdovih ne sadimo ničesar! Četudi mislimo dobro, lahko naredimo škodo

Ker se na družbenih omrežjih pojavljajo pobude, da lahko pomagamo gozdu tako, da sami sadimo lastne vzgojene sadike dreves in sadike, ki jih kupimo v drevesnicah in cvetličarnah, na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) opozarjajo, da to ni pametno početje. »Obnova gozdov mora vedno potekati načrtno in pod strokovnim nadzorom,« pravijo in nadaljujejo: »Posamezniki ne smejo samoiniciativno saditi sadik v gozdove, četudi gre za vrste gozdnega drevja, ker so takšna dejanja po veljavni zakonodaji prepovedana in lahko povzročijo več škode kot koristi – tako gozdnim ekosistemom kot tudi lastnikom gozdov.« To velja tudi za odslužena novoletna drevesca v loncih.

Že od leta 1770, ko je gozdar Franz Flameck pripravil gozdarski načrt za Trnovski gozd, kar je prvi pravi gozdnogospodarski načrt na Slovenskem, gozdarji gozdove obnavljajo preudarno, zakonito in v skladu z naravnimi zakonitostmi. Gozd je kompleksen in občutljiv ekosistem, zato z natančnim poznavanjem posameznega gozda pripravijo načrt obnove in po potrebi lastnikom gozdov z odločbo določijo sajenje ustreznih sadik gozdnega drevja, ki jih tudi zagotovijo.

»Če želi lastnik gozda saditi gozdno drevje v svojem gozdu, pokliče pristojnega revirnega gozdarja ali vodjo krajevne enote ZGS, vsi kontakti pa so javno objavljeni,« pravijo gozdarji. Lastnik in revirni gozdar skupaj poiščeta najprimernejši ukrep, ki je skladen s predpisi, gozdnogospodarskimi načrti in je najbolj ustrezen za razvoj gozda. Slovenski gozdovi – 77 odstotkov jih je v zasebni lasti, 20 odstotkov je v lasti države, trije odstotki pa so v lasti občin – so sicer v dobrem stanju in se v več kot 90 odstotkih naravno obnavljajo sami. »Le do deset odstotkov slovenskih gozdov potrebuje pomoč pri obnovi,« pravijo na ZGS.

Poudarjajo še, da je samovoljna obnova gozdov problematična z dveh vidikov. »Prvič, več kot tri četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti, zato lahko sajenje dreves brez dovoljenja, kakor namigujejo omenjene pobude na družbenih omrežjih, pomeni poseg v zasebno lastnino in je prekršek, za katerega se lahko kaznuje lastnika gozda,« opozarjajo na ZGS. Poleg tega pa gozdarski predpisi v naših gozdovih dovoljujejo sajenje le sadik domačih gozdnih drevesnih vrst znanega porekla, ki so primerne za določeno lokacijo oziroma rastišče. Tudi lastniki sami ne smejo v svojem gozdu samovoljno saditi sadik neznanega izvora ali takih, ki niso primerne za posamezno rastišče, ker lahko z neustreznimi drevesnimi vrstami v gozd vnesemo bolezni, škodljivce ali invazivne rastline. »Takšna divja sadnja lahko spremeni naravno sestavo gozda in poruši njegovo ravnovesje – ogrozi naravno pomlajevanje, avtohtone drevesne vrste in dolgoročno stabilnost gozda,« opozarjajo.

Ta opozorila so še posebno aktualna po božično-novoletnih praznikih, ko okrasna drevesca v loncih odslužijo svojemu namenu. »Čeprav se zdi njihovo sajenje v gozd prava izbira, tam nimajo svojega mesta; še posebno to velja za okrasna drevesca, pridelana zunaj Slovenije, s sadnjo katerih lahko v gozd vnesemo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo naše gozdove,« pravijo gozdarji. Odslužena drevesca sodijo med zeleni odrez oziroma primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost. Vsem, ki želijo sodelovati pri obnovi gozda, gozdarji predlagajo, da se vključijo v organizirane prostovoljske akcije obnove gozdov, ki potekajo v različnih delih Slovenije pod strokovnim vodstvom gozdarjev, z ustreznim sadilnim materialom in na območjih, kjer je obnova dejansko potrebna.