Samo še tokrat, 
le tri milijarde?

LJUBLJANA – No, pa smo le dočakali tudi objavo rezultatov pregledov tako imenovane aktive in stresnih (obremenitvenih) testov v kar osmih slovenskih bankah. Stresna testa bi bila resda nujno potrebna tudi za Probanko in Factor banko, če država zanju ne bi že prej sprožila nadzorovane likvidacije. To bržda pomeni, da denarja, ki ga bomo morali davkoplačevalci nameniti za njuno likvidacijo (pa saj gre »samo« za 445 milijonov evrov?), vladi ne bo treba prišteti med sredstva, s katerimi bomo zapolnili luknjo v slovenskem bančnem sistemu. Metodologija in politično-strokovno sprenevedanje sta včasih lahko zelo, zelo priročna, a ne?

Dokapitalizirati bo treba še DUTB

Če je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec včeraj pomirjujoče poudarjal, da bi kapitalske potrebe osmih testiranih bank skupno znašale 4,778 milijarde evrov, da pa bomo za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke Vipa, ki so doslej že zaprosile za državno pomoč po zakonu o ukrepih za stabilnost bank, potrebovali »zgolj« 3,012 milijarde evrov, je minister za finance dr. Uroš Čufer pojasnil, da bomo le dve tretjini sredstev za dokapitalizacijo treh največjih slovenskih bank zagotovili v denarju, tretjino pa lahko v obveznicah. Vlada je zato že v sredo začela postopek za izdajo državnih obveznic (po potrebi različnih ročnosti) v vrednosti milijarde evrov za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke Vipa. Včeraj je, poleg sklepa o dokapitalizaciji teh treh bank, sprejela tudi še sklep o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB): nanjo bo namreč prenesla 4,5 milijarde evrov slabih terjatev treh največjih bank, zaradi česar bo morala ta izdati obveznice z državnim poroštvom. Z državnim poroštvom, točno tako. Z dokapitalizacijo treh bank povezane obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank bo treba, kajpak, tudi ustrezno zavarovati: vlada namerava zato družbo dokapitalizirati z 200 milijoni evrov. Seznam s prenesenimi slabimi terjatvami – prenos se bo začel takoj, ko bo zanj zeleno luč prižgala Evropska komisija, ki bo to za Abanko Vipa sicer storila šele na podlagi programa prestrukturiranja in programa zavez, torej, nekoliko pozneje – bo javen oziroma dostopen javnosti.

Finančni minister je prepričan, da bo vlada lahko vse prenose slabih terjatev omogočila že do aprila prihodnje leto. Je to vse? Vam je uspelo sešteti in izračunati, koliko denarja bomo morali slovenski davkoplačevalci zagotoviti za kolikor toliko zadovoljivo zapolnitev bančne luknje? Bodo povsem zadostovale tri milijarde, le 4,7 milijarde ali še več? Jasno, ne smemo pozabiti niti na dokapitalizacijo (reševanje) drugih petih bank, Gorenjske banke, Banke Celje, Unicredita, Raiffeisena in Hypa Alpe Adria. Banka Slovenije naj bi zanje izdala ustrezno odredbo najpozneje do konca junija 2014. Pa pozvala jih bo, naj zagotovijo sredstva za svoje kapitalske primanjkljaje, kot je obljubil guverner Jazbec. Kaže, da nas bo vendarle še bolela glava, da še ni konec skrbi in zadreg. Sindikati so včeraj že opozorili, da oblastniki po eni strani vse več in več jemljejo državljanom, po drugi pa vse več dajejo bankam. Kako je že včeraj rekla komentatorka Petra Sovdat? »V banke lahko zmečemo še sto milijard evrov, pa jih bomo še vedno morali reševati.« Zato, ker politika očitno ni pripravljena spremeniti sistemskih vzorcev. Ne glede bank ne glede gospodarstva.

Mimogrede, celo nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor je po objavi rezultatov stresnih testov priznal, da je pričakoval nekoliko nižje številke.

Janša vesel le dveh stvari

Prvak SDS Janez Janša je v odzivu takoj po objavi rezultatov stresnih testov, ki sta jih usklajeno pokomentirala finančni minister dr. Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec, opozoril, da se je vlada premierke mag. Alenke Bratušek očitno odločila le za krpanje lukenj v našem bančnem sistemu, ne pa za njegovo temeljito prenovo, kaj šele za nujno potrebno zamenjavo uprav in nadzornih svetov najbolj problematičnih slovenskih bank. Vlada se je očitno odločila, je dejal, da se stori vse za ohranitev kontinuitete in tistih, ki so najbolj odgovorni za bančno luknjo. Je pa Janša le pohvalil »na vsaj približno transparenten način ugotovljeno knjigovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu« in napoved vlade, da bo s privatizacijo bank šla do konca.