Samoodstopljeni Arhar ne razume državnega menedžiranja

LJUBLJANA – »Zdaj smo v fazi razdolževanja podjetij. Slaba banka in banke so postale operativne./.../ Zdaj smo na sredini poti. Treba je to izpeljati do konca.« Tako je danes na okrogli mizi, na kateri so se zbrali bančniki in ekonomisti, dejal minister za finance Uroš Čufer. Pojasnil je, da so bili prvi koraki narejeni lani (tudi prisilna likvidacija Probanke in Factor banke), temu pa je sledilo znižanje obrestnih mer na depozitnem trgu.

Za podjetja, ki imajo boljše bonitete, vidimo, tako Čufer, da so se pogoji financiranja izboljšali: »Povečuje se število kreditov, marsikatera od teh strank se vrača v Slovenijo po financiranje.« Tista podjetja, ki nimajo dovolj trdnih bilanc, so še vedno omejena s pridobivanjem virov financiranja, kar je po Čuferjevo prav, saj morajo najprej opraviti razdolžitev.

Kazalniki za Gorenjsko banko relativno dobri

Napoveduje, da bo proces razdolževanja potekal še nekaj mesecev: »Vse korake iz lanskega leta moramo zaključiti. Tudi Banki Celje omogočiti, da ji država pomaga z državno pomočjo.« Ob tem dodaja, da se utegne zgoditi, da bo šla država v združevanje Abanke in Banke Celje. Prav tako pa se morajo procesi pri Factor banki in Probanki izpeljati tako, da se bo izgubilo čim manj sredstev. Za Gorenjsko banko so garancijo podaljšali do konca leta, ob tem pa dodaja, da so kazalniki za omenjeno banko relativno dobri.

Ob NKBM do konca leta?

Pri NLB in NKBM so v procesu pridobivanja dovoljenja za državno intervencijo. Prvo je v zvezi s privatizacijo NKBM. SDH je že najel svetovalca, da banko pripravi za privatizacijo z željo, da se še letos zaključi transakcija. Pri NLB, tako Čufer, je bila dana podobna zaveza, ki je bila dana tudi že prej. Sicer pa ostajajo na enakem: 75 odstotkov banke NLB se proda, državi pa ostane minorni delež, je pojasnil.

France Arhar, ki je predsedoval nadzornemu svetu NLB , je Čuferju dejal, da ima občutek, »da hitimo, pa nam ni treba«. Za Banko Celje se mu zdijo roki prekratki, vprašuje pa tudi, zakaj si želi država obdržati v NLB 25 odstotkov plus eno delnico. Ob tem dodaja, da je sam naredil analizo, koliko so dale državne banke, koliko pa tuje. In suma sumarum, tako Arhar, so dale tuje banke več posojil. »Ne razumem več našega menedžiranja.«