Se bomo morali navaditi na ekstremne nalive? Arso nam je razkril osupljive podatke

Včerajšnje neurje v Novem mestu je bilo resnično ekstremno – in to potrjujejo tudi podatki, ki smo jih pridobili na Agenciji RS za okolje (Arso). Med 13.30 in 14. uro je padlo kar 40 milimetrov dežja, v samo desetih minutah pa 34,5 milimetra! Po besedah podpoveljnika GRC Novo mesto Gregorja Kosa takšnih številk v mestu še niso zabeležili.

Gregor Vrtačnik z Arsa nam je pojasnil, da avgustovski nalivi pred dvema letoma, ki so povzročili katastrofalne poplave v Mengšu in na Koroškem, niso bili posebej intenzivni – bili pa so dolgotrajni. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so 3. na 4. avgust 2023 izmerili do 16 mm v desetih minutah, v Kamniški Bistrici do 11 mm, na Ravnah na Koroškem do 10,5 mm in v Mežici do 12 mm. Ključ je bil torej v dolgotrajnosti dežja: v desetih urah je padlo od 100 do 200 mm padavin.

Če včerajšnje številke postavimo v ta kontekst, je jasno, da je šlo za izjemno intenziven naliv v zelo kratkem času – skoraj trikrat močnejši od povprečnih desetminutnih maksimumov leta 2023, ko so Slovenijo prizadele obsežne poplave.

Slovenski in svetovni rekordi

Največja desetminutna količina padavin v Sloveniji je padla 19. maja 2009 na Lisci pri Sevnici: kar 51 mm! Svetovni rekordi pa so še bolj osupljivi – za 8-minutni interval znaša 126 mm in za 15-minutni 198 mm.

Vrtačnik pritrjuje, da bodo takšni nalivi zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih še pogostejši in intenzivnejši: »Pri segretju spodnjega sloja ozračja za 1 °C se jakost najmočnejših nalivov poveča za okoli 10 %. Ker se ozračje nad Slovenijo segreva za približno pol stopinje na desetletje, lahko pričakujemo, da se bo jakost nalivov povečevala za nekaj odstotkov na desetletje.«

»Seveda to ne pomeni, da se bodo tudi izmerjeni rekordi povečevali z enako stopnjo, verjetno pa bomo na kateri od meteoroloških postaj v Sloveniji v naslednjih desetih letih izmerili podobno močan ali še močnejši naliv, kot je bil maja 2009 na Lisci,« je še poudaril Vrtačnik.