
Galerija

Po novi tragični smrti delavca je predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić na facebooku objavil oster zapis, v katerem opozarja na skrb vzbujajoče število smrtnih nesreč pri delu v Sloveniji. Ob tem je nadzorne institucije javno pozval, naj nemudoma zapustijo pisarne in odidejo na teren. »Kaj se dogaja?!« je zapisal uvodoma in spomnil na zadnjo tragedijo: »V torek je spet odjeknila tragična novica, da je 33-letni delavec tragično umrl po ponedeljkovi poškodbi na delu. Poročen, oče dveh otrok.«
Lukić pravi, da je to že vsaj deseta tragična smrt na delu letos. Po uradnih podatkih iz 2024 je bilo 16 primerov smrtnih nezgod na delu. »Nimam pravice kar na pamet pisati o vzrokih vseh tragičnih primerov smrtnih nezgod na delu. A ko daš skupaj zgolj letošnje primere smrtnih nezgod na delu, se zdrzneš. Se vprašaš – kaj za vraga se dogaja? Ali bomo samo čakali na novo novico iz črne kronike?!«
Predsednik društva Delavska svetovalnica opozarja, da za vsako takšno novico stoji človek, družina, zlomljeni bližnji. »O smrti delavca, delavke, tj. očeta, mame, moža, žene, brata, sestre, prijatelja??« se je vprašal. Nato pa dodal še ostro primerjavo s podobami napredka, ki jih družba tako rada gleda: »Medtem ko recimo vzporedno/zaporedno skačejo novice, da bo tam in tam spet vzniknila nova stolpnica, nov poslovni center, novo nekaj… Saj veste, kao kolesje gre dalje.«
Družinam in bližnjim vseh delavk in delavcev, ki so življenje izgubili v tragičnih nesrečah pri delu, je izrekel iskreno sožalje. Ob tem je nadzornim institucijam poslal tudi jasno in ostro sporočilo: »Ven iz pisarn na teren! Takoj!«
V objavi je nato nanizal več letošnjih primerov smrtnih delovnih nesreč. Med drugim je omenil primer iz Maribora, kjer je po delu s kovinsko konstrukcijo umrl 27-letni državljan Bosne in Hercegovine, tragedijo pri Rošpohu, kjer je v nesreči s traktorjem umrl 18-letnik, nesrečo pri Logatcu, kjer se je traktor prevrnil na voznika, pa tudi primer v Žalcu, kjer je med čiščenjem na 62-letnico padlo kovinsko okno. Na seznamu so še nesreče v Ljutomeru, Celju, na Jesenicah, v Ljubljani, na območju Gorenje vasi - Poljan in na območju Ruš, v katerih so bili delavci stari okoli 40-let.
Pod objavo so se usuli številni ogorčeni komentarji. Nekateri so opozarjali na dolgoletno izčrpavanje delavcev, pomanjkanje zaščitne opreme in neučinkovit nadzor, drugi na formalno izvajanje varstva pri delu. »Delavci so običajno delali brez zaščitne opreme, brez čelad in delovnih čevljev, priučeni, utrujeni od šest- ali sedemdnevnega delovnega tedna,« je zapisala ena od komentatork. Drugi so bili še ostrejši: »Dobrodošli v Sloveniji, delavec ni nič vreden, kje so tu inšpektorji,« in »Teh nesreč je absolutno preveč. Nekaj je hudo narobe.«
»Ko sem bila pred dvajsetimi leti zaposlena na veleposlaništvu BiH, sem skoraj vsak ponedeljek zjutraj iz faksa izvlekla poročilo o delovni nesreči na gradbišču, pogosto tudi s smrtnim izidom. Delavci so ponavadi delali brez zaščitne opreme, brez čelad in delovnih čevljev, priučeni, utrujeni od šest- ali sedemdnevnega delovnega tedna,« je zapisala ena od komentatork.
Druga se je ob tem vprašala, kaj je v takih primerih sploh storila matična država delavcev: »Mene pa zanima, kaj je ambasada BiH in država BiH storila v takih primerih. Resno. Sprašujem se, zakaj država BiH nič ne naredi.«
Nekateri so opozorili, da se razmere v dveh desetletjih očitno niso bistveno spremenile. »Še zmeraj je isto,« je bil kratek eden od komentarjev.
Spet drugi so opozarjali na izčrpanost zaposlenih in nevzdržne delovne obremenitve. »Delavci so preutrujeni, brez ustrezne varovalne opreme, bolni, brez zavarovanja, gospodje v pisarnah pa lepo sedijo na toplem,« je zapisala komentatorka. Druga pa je dodala: »Saj niso roboti. Še robot se pokvari.«
Pod objavo se je odprlo tudi vprašanje varstva pri delu in jezika. Ena od komentatork je zapisala: »Mene zanima, kako tuji delavci opravljajo varstvo pri delu in ga obnavljajo, ne znajo pa besede slovensko.« Odgovorila ji je druga uporabnica, ki je opozorila: »Predavanja o varstvu pri delu se lahko organizirajo tudi v tujem jeziku ali s tolmačem. Za izvedbo varstva pri delu je izključno z zakonom zadolžen delodajalec in tudi kazensko odgovoren.«