Še kamen bi zajokal: to nam je po smrti Aleša povedala njegova žena Tina

Novo mesto od prejšnje sobote nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. Umrl je priljubljen Novomeščan, 48-letni Aleš Šutar, ki je prišel po sina, ko ga je ta klical na pomoč. 

Tisto noč se je zgodila točka preloma, ki je pretresla ne le našo deželo, pač pa je širina novomeške tragedije, solidarnosti in moči povezovanja pljusknila tudi za njene meje, celo na druge celine. Njegova smrt je postala simbol resnične ljubezni in simbol odločnosti širše skupnosti, da je dovolj nasilja.

Na stotine sveč še vedno gori na mestu, kjer je na tla padel Aleš. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Kot smo že poročali, je Aleševa družina v najtežjih trenutkih, ko je njegovo življenje viselo na nitki in ko so upali, da bo življenje premagalo smrt, sprejela težko, a plemenito potezo: če se zgodi najhujše, želijo, da bo Acova smrt pomagala drugim. Odločili so se za darovanje organov. »Tako smo sklenili brez pomislekov. Ker bi se s tem strinjal in bi takšno možnost zagotovo izbral tudi Aco,« je za naš časopis dejala Acova žena Tina.

»Aco je moral umreti, da so ljudje stopili skupaj«

Solze, jok in žalost so v četrtek popoldne parali srca zbranih na pokopališču v Srebrničah. Vrstile so se misli o človeku, ki je znal vrniti upanje tistim, ki so ga izgubili, pričarati nasmeh na obraz tudi, ko ni bilo razloga zanj. »Zdaj sem tu, ob njegovem zadnjem slovesu. Bila sem tudi na protestu, v spomin na Aca in z željo, da končno dosežemo sobivanje, na kar že dolgo opozarjamo. Ampak moral je umreti Aco, da se je zdaj to zgodilo, da so ljudje stopili skupaj. Očitno je moral biti to Aco,« je ob njegovem grobu dejala prijateljica Majda.