SRCE PARAJOČE

Se spomnite nesreče, ko je voznik na prehodu zbil in ubil 19-letno Mio? Njen oče je zdaj zanjo napisal pesem

»V soncu nasmejan, radosten dan prevesi se v večer z dežjem opran. Odšla si tja, kamor ni poti. Zdaj ne vem, ali smem jokati, jokati za teboj,« se glasijo prvi verzi pesmi.
Mineva deset let od tragične nesreče, v kateri sta življenje izgubili študentki Mia in Klara. FOTO: Matej Družnik, Delo
Mineva deset let od tragične nesreče, v kateri sta življenje izgubili študentki Mia in Klara. FOTO: Matej Družnik, Delo
N. Č.
 18. 4. 2023 | 19:59
 19. 4. 2023 | 08:53
2:32

Na Slovenčevi ulici v Ljubljani se je 6. maja 2013 ob 20.30 zgodila tragedija, v kateri sta ugasnili življenji dveh mladih deklet, Mie in Klare, starih komaj 19 let, ki sta se vračali s sestanka taborniškega društva. Na prehodu za pešce, le nekaj korakov od prostorov društva, je vanju z avtomobilom silovito trčil 35-letni Ljubljančan ter nato hladnokrvno odpeljal naprej, kot da se ne bi zgodilo nič. 

Mia je umrla ob štirih zjutraj, okoli enajste ure dopoldne še Klara, smo pisali. Brezvestni voznik je bil pijan in brez vozniškega dovoljenja. Dobre tri mesece pozneje mu je sodišče prisodilo osem let zaporne kazni.

Po desetih letih od nesreče smo na twitterju zasledili zapis očeta pokojne Mie Matjaža Strausa Isteniča, ki pravi, da je za hčerko napisal pesem z naslovom Tam, kjer si.

»Ta komad sem napisal za hčerko Mio. Kmalu bo 10 let od tiste groze na Slovenčevi v Ljubljani. Kakorkoli, komad bo morda kdaj posnet z bendom Nabla x ali pa tudi ne,« je navedel, ob tem pa objavil skladbo in besedilo pesmi.

Tukaj si lahko preberete besedilo pesmi Tam, kjer si, ki ga je za hčerko napisal oče Matjaž:

V soncu nasmejan,

radosten dan

prevesi se v večer

z dežjem opran.

Odšla si tja,

kamor ni poti.

Zdaj ne vem,

ali smem jokati,

jokati za teboj.

Dež pere kri, gasi ogenj oči.

Ne, ne vem,

če sploh smem

jokati, jokati za teboj.

Refren:

Tam, kjer si, v večnosti, po cvetju diši,

Tam, kjer si, odmeva le radostna pesem.

Tu, kjer sem, ne slišim te, ne vem več, kdo sem.

Tu, kjer sem, hlepim po času, ki več ga ni.

Stoletja in včeraj,

čas je tvoj za zmeraj.

In jaz še kar ne vem, ali znam —

ne vem, ali smem

jokati za teboj.

 

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
PLIN
PromoPhoto
NEPREMIČNINE
Promo
POŠKODBA KRIŽNE VEZI
Promo
STE VEDELI?
Promo
GRADBENIŠTVO
PromoPhoto
OGLED
PromoPhoto
NEVERJETNE IZKUŠNJE
Promo
Intervju z Larsom Sudmannom
PromoPhoto
NAKUP
Promo
NADZOR
Promo
NEKAJ VEČ
PromoPhoto
DOLGE VRSTE
Promo
AKTIVNI IN ZDRAVI
PromoPhoto
KAKŠNA JE REŠITEV?
Promo
NOVOST
Promo
NEVERJETNE ŠTEVILKE
Promo
JE VREDNO?
PromoPhoto
VIDEO
Promo
INOVACIJE
Promo
HOTELI