Še tri zvišanja plač za javne uslužbence. Jih bodo dočakali? Če vprašate Janšo, je odgovor le eden

Javne uslužbence po dosedanji plačni časovnici čakajo še tri zvišanja plač. Toda predsednik vlade Janez Janša opozarja, da jih javne finance ob sedanji produktivnosti in nespremenjenem številu zaposlenih ne bi prenesle. Sindikati medtem spominjajo na sklenjeni dogovor.

Janez Janša, da javne finance ne bodo prenesle zvišanj. FOTO: Blaž Samec

Janša je o prihodnosti javnega sektorja govoril ob odprtju sejma MOS v Celju. Po poročanju RTV Slovenija je o preostalih treh zvišanjih plač dejal: »Slovenske finance jih ob tej produktivnosti ne prenesejo, to lahko povem vnaprej, ob enakem številu zaposlenih.«

Naslednje zvišanje je predvideno decembra

Dogovorjena zvišanja niso predvidena naenkrat, temveč po korakih. Objavljena časovnica določa naslednje zvišanje 1. decembra 2026, nato 1. julija 2027, zadnji del pa 1. januarja 2028. Koliko dodatnega denarja pripada posameznemu zaposlenemu in v koliko obrokih ga prejme, je odvisno od razlike med njegovo prejšnjo in novo osnovno plačo.

Za december je predvideno izplačilo dodatnih 15 odstotkov te razlike, praviloma najmanj 50 evrov bruto. Če do celotnega zvišanja manjka manj kot 50 evrov, zaposleni prejme preostanek. Ne gre torej za 15-odstotno zvišanje celotne plače, ampak za naslednji del dogovorjenega povišanja.

Sindikati pričakujejo pogovor

Na sindikalni strani opozarjajo, da so način izvedbe plačne reforme dogovorili z vlado. Jakob Počivavšek iz Pergama je za TV Slovenija poudaril, da dogovor vključuje tudi izvedbo reforme v celoti. Pričakuje, da se bo vlada o morebitnih težavah najprej pogovorila s socialnimi partnerji. Ministrstvo za finance sicer Janševih besed ni dodatno komentiralo.

Del zaposlenih bi preusmeril v gospodarstvo

Janša vidi možnosti za spremembe tudi pri organizaciji dela. Kot izhaja iz uradnega sporočila njegovega kabineta, je v Celju zagovarjal postopno prehajanje dela zaposlenih iz javnega sektorja v gospodarstvo. Pri tem je poudaril, da ne govori o odpuščanju: »Nikogar ni treba pustiti brez službe. Prestrukturiranje je treba izvesti postopno in na mehak način.«

Ob tem je priznal, da je bil del povečevanja števila zaposlenih upravičen, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu. Na drugih področjih pa digitalizacija po njegovi oceni ni prinesla pričakovanih prihrankov pri delu.