ZAGREB, LJUBLJANA – Prav takrat, ko se bodo pri nas kot vsako leto začenjale prireditve in proslave, na katerih se bomo spominjali vsega pomembnega, kar so za slovenski narod naredili Primož Trubar in drugi predstavniki slovenske reformacije, 31. oktobra dopoldne, bo Hrvaško nacionalno etično sodišče (HNES) na svojem četrtem javnem zasedanju v veliki (koncertni) dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu javno razglasilo sodbo zoper nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita, odgovornega za genocid in vse druge zločine, ki so bili v Titovem času povzročeni hrvaškemu narodu. Da bo HNES Tita takrat tudi zagotovo obsodil, najbrž ne more biti nobenega dvoma. Hrvaško nacionalno etično sodišče, to je bilo namreč že pred časom ustanovljeno pri hrvaškem viktimološkem društvu, ki proučuje prav vsa zgodovinska dejstva, ki tako ali drugače zadevajo žrtve totalitarizmov na hrvaških tleh, je namreč skozi daljše obdobje preučevalo, kolikšna je bila pravzaprav neposredna Titova odgovornost za omenjene zločine.
Deklaracija le ni bila dovolj
Končna etična obsodba Josipa Broza - Tita, ki bo razglašena 31. oktobra, naj bi bila utemeljena z znanstveno preverjenimi ugotovitvami, vendar tudi z zgovornim rezultatom večmesečne javne razprave, ki je prav tako potrdila, da je na tisoče Hrvatov med drugo svetovno vojno ali po njej moralo umreti (bilo ubitih) samo zato, ker niso bili naklonjeni jugokomunistični ideologiji in Titovi diktaturi. Titoistično zločinsko ideologijo in zločine kot njeno posledico, poudarjajo predstavniki HNES, ki ga vodi ugledni hrvaški mednarodnopravni strokovnjak, nekdanji rektor zagrebške univerze in nekaj časa (v času hrvaškega premierja Franje Gregurića) tudi hrvaški zunanji minister, častni univerzitetni profesor dr. Zvonimir Šeparović, je sicer res »že zdavnaj obsodil ves civilizirani svet«, med drugim, denimo, Svet Evrope že leta 2006 (z resolucijo številka 1481). Istega leta je tudi hrvaški sabor (hrvaški parlament) sprejel deklaracijo o obsodbi zločinov, storjenih na Hrvaškem v obdobju totalitarne komunistične ureditve, med letoma 1945 in 1990. Kljub tako nedvoumni obsodbi zločinov komunističnega totalitarizma na Hrvaškem, opozarja HNES, so posledice zločinske komunistične ideologije žal še zmeraj tako globoko ukoreninjene v javnem, družbenem in političnem vsakdanu, da preprečujejo, da bi Hrvati zaživeli v sodobni demokratični in pravni državi. Tudi zaradi tega je HNES želel »pohiteti« in 31. oktobra poleg Tita jasno in javno etično obsoditi tudi Titove ideološke in politične naslednike v zdajšnji hrvaški vladi oziroma v največji vladni stranki, ki ju vodi premier Zoran Milanović. Čeprav je Hrvaška v predvolilnem obdobju oziroma najbrž tudi zato.
Javne razglasitve etične obsodbe Josipa Broza - Tita za zločine njegovega režima po drugi svetovno vojni naj bi se, to napovedujejo nekateri hrvaški mediji, v precejšnjem številu udeležili tudi državljani Slovenije, ki naj bi se prav zaradi tega dogodka v Zagreb pripeljali z vsaj petimi avtobusi. Razglasitve naj bi se morda udeležil tudi prvak naše največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Špekulacijo o tem je objavil hrvaški spletni portal Maxportal.
| Likvidacije do leta 1987 Roman Leljak, znani raziskovalec zločinov nekdanje jugoslovanske in slovenske totalitaristične politične policije Udbe oziroma SDV, meni, da je najbrž celo dobro, da bodo nekdanjega jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza - Tita zaradi njegove odgovornosti za zločine, brez katerih se ne on ne njegovi privrženci ne bi mogli več desetletij po revoluciji obdržati na oblasti, najprej obsodili pred hrvaškim etičnim sodiščem: »Konec koncev je bil Tito po narodnosti Hrvat.« Leljak je prepričan, da bi nam bili lahko Hrvati z obsodbo najbolj odgovornih za zločine v času titoistične diktature za zgled: »Zgodovinsko dejstvo je, da se posledice Titove diktature niso nehale z njegovo smrtjo: politične nasprotnike je njegov sistem odstranjeval oziroma likvidiral do leta 1987. Drugo zgodovinsko dejstvo je, da se je Tito 1. junija 1945 peljal v odprtem avtu po ulicah Celja in mahal ljudem, ki so ga morali navdušeno obsipavati s cvetjem. Toda to se je dogajalo dan po tistih dneh in dan pred njima, ko so Titovi rablji rov sv. Barbare v Hudi Jami polnili s trupli zunajsodno usmrčenih. Menim, da bi bilo celo nujno, da bi Tita za zločine po drugi svetovni vojni obsodili tudi v Sloveniji. Če že ne pred sodiščem, pa vsaj na verodostojni okrogli mizi slovenskih zgodovinarjev. Ne smemo podcenjevati tega, da nam nekateri v Sloveniji Tita še vedno ponujajo, kot da bi šlo za pozitivno zgodovinsko osebnost.« |