Na zadnjo majsko nedeljo je širšo javnost pretresla novica, da se je mnogo prezgodaj poslovil Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje in član predsedstva Kajakaške zveze Slovenije, tudi sam nekdaj vrhunski kajakaš, predvsem pa oče celjskega kajakaškega centra oziroma Špice. Včeraj so se na celjskem mestnem pokopališču, v mrliški vežici, ki jo je krasil čoln iz rumenih rož, od njega še zadnjič poslovili njegovi najožji družinski člani in sorodniki, nekdanji in sedanji sodelavci, prijatelji, športniki, glasbeniki, gospodarstveniki, tudi politiki.
Špica je bila zadnjih 20 let, odkar je po požaru tam zrasel nov, sodoben kajakaški center, ena najbolj obljudenih točk v knežjem mestu. Ne samo za kajakaše, ki so trenirali in se družili, temveč so se tam radi sprehajali številni Celjani in Celjanke ali obiskovalci koncertov. Tam je bil sleherni dan, zjutraj in zvečer.
Premikal meje, gradil skupnost
Da je bil Dušan človek, ki je znal povezovati in je z mnogimi stkal trdna prijateljstva in neutrudno gradil skupnost, v katero je verjel z vsem srcem tudi sam, je v svojem govoru ob slovesu poudaril celjski župan Matija Kovač. Po njegovi smrti je v knežjem mestu zazevala velika vrzel. »Tudi danes, več kot teden dni po njegovem slovesu, je povsod čutiti, da Dušana ni več. Celjanke in Celjani ga močno pogrešamo in si težko predstavljamo Špico brez njega. Pa tudi sprehod ob Savinji, športno tekmovanje, koncert, srečanje prijateljev ali preprosto skodelico kave na kraju, ki ga je imel tako rad,« je še dejal župan. In dodal, da je bil Dušan človek idej z vizijo, pogumom in redko sposobnostjo, da je tam, kjer so drugi videli ovire, sam videl priložnost. »Premikal je meje, gradil skupnost in za seboj puščal boljši svet in globoke sledi. Ne le na Špici in v kajakaštvu.«
62 LET JE DOČAKAL
Dušan Konda.
Nekdanja vrhunska kajakašica na divjih vodah, ki je 25 let posvetila športni karieri, danes kirurginja v celjski bolnišnici, Lučka Cankar, se je od Dušana na družbenem omrežju poslovila s temi besedami: »Bil si tu, ko sem prvič sedla v čoln, bil si tu, ko nisem imela vesla, in si mi za mladinsko svetovno prvenstvo posodil svoje. Pač najboljše v čolnarni. Bil si tu pred natanko dvajsetimi leti in me še zadnjič peljal na trening v Žalec, preden je zagorela čolnarna tudi z mojim čolnom. In bil si tu, ko sem potrebovala novega, čeprav sem že vrsto let nastopala za drug klub. Zate sem bila vedno Luči, otrok Špice. Bil si tu vedno, za vsakogar. Svojih športnih sanj nisi mogel doseči, si jih pa pomagal živeti mnogim drugim.«
Pred mrliško vežico na mestnem pokopališču v Celju se je vila dolga kolona. FOTO: Gregor Katič
Kajakaški rodovi
S tem so se strinjali številni, ki so ga včeraj pospremili na zadnjo pot. Prišli so se mu poklonit Peter Kauzer in Benjamin Savšek, nosilca olimpijskih medalj v kajaku in kanuju, pa večkratna svetovna prvaka v kajakaškem spustu Nejc Žnidarčič in Anže Urankar, tudi najnovejši slovenski šampion, mladi Žiga Lin Hočevar in mnogi drugi. Poleg predsednika Športne zveze Celje Mateja Polutnika in drugih predsednikov športnih klubov je prišel v Celje tudi nekdanji predsednik Vlade RS in prav tako nekdanji kajakaš Robert Golob. Tik pred začetkom žalne slovesnosti so nebo nad mestnim pokopališčem preleteli beli golobi, najbolj ganljiv pa je bil trenutek, ko so žaro s posmrtnimi ostanki Dušana prinesli iz poslovilne vežice mimo špalirja mladih kajakašev z dvignjenimi vesli.
»Bil si tu, ko nisem imela vesla, in si mi za svetovno prvenstvo posodil svoje.«
V mrliški vežici je bil opazen kajak kanu, spleten iz rumenega cvetja, ob njem pa beli srci njegovih otrok in žene Jelene. FOTO: Gregor Katič
»Dušanu je s svojo pozitivno energijo in vztrajnostjo tudi na nezahtevno progo na Savinji uspelo pripeljati tekmo svetovnega pokala v spustu. Z mamljivimi nagradami in dobrim vzdušjem je na Špico privabil vrhunske domače in tuje tekmovalce. V zadnjih letih pa je vso energijo usmerjal v idejo o novi moderni kajakaški progi na Savinji. Ko so se stvari glede proge začele premikati v pozitivno smer, je dobil zamisel, da bi na Špici zgradili sodoben hostel in s tem postali pravi kajakaški center,« je v govoru poudaril predstavnik Kajakaške zveze Slovenije. A uresničitve teh sanj Dušan ni dočakal. Jih pa bodo, tako je zagotovila tajnica Kajak kanu kluba Nivo Celje Alenka Klincov, vsi tisti, ki ostajajo in bodo nadaljevali Dušanovo pot. »Te dni smo kot morske želve, ki jih je nevihtni val vrgel na pusto sipino, in zdaj iščemo smer in pot v varno zavetje. Žalostni in pretreseni smo. A mi bomo našo pot nadaljevali tako, kot nas je učil Dušan, čigar lik bo živel naprej. On pa nas bo gledal kot angel z neba,« je sklenila besede slovesa Alenka Klincov.
