Šeme spet povezale stara beneška mesta

TRST, KOPER, REKA – Desetdnevna bridka burja, ki se je izpod Alp pognala prek Kraškega roba, je dodobra počistila Tržaški zaliv in prevetrila Istro ter Kvarner, in čeprav je za vikend napovedan dež, bodo maškare opravile še preostalo. Ko so pred štirimi leti znova obudili karnevalske povorke tudi v naših obmorskih krajih, so organizatorji obljubljali tesnejše sodelovanje in povezovanje med tržaškim zaledjem ter slovensko in hrvaško Istro, saj ima pustna tradicija, ki je prišla iz Benetk in slovanskih vasi v notranjosti, veliko skupnega. Kar precej časa je minilo, da se je karneval vrnil na Obalo, in letos bodo v starih beneških mestih Kopru, Izoli in Piranu z združenimi močmi uprizorili že četrti istrski karneval.

Na Reki od leta 1982

Najbolj znana sta miljski in reški karneval, zadnjega je Sunday Times uvrstil med najizvirnejše v celotni regiji. Na širšem kvarnerskem območju je pust peti letni čas. Letos poteka na kopnem in na otokih že od 20. januarja, ko so na Reki izbrali kraljico karnevala in maskam predali mestne ključe. Vrhunci so mednarodna otroška povorka 16. ter drugi pustni vikend 18. in 19. februarja, ko se udeleženci zberejo na podelitvi nagrad najbolj izvirnim in najlepšim v Dvorani mladosti. Tudi na letošnjem 29. reškem karnevalu pričakujejo na pisani otroški povorki (prvi vikend so jo morali zaradi burje in mraza odpovedati) najmanj šest tisoč malih maškar, na povorki odraslih bodo poskušali po številu preseči lanskih 107 skupin s kar 9000 udeleženci, ki jih je občudovalo in bodrilo več kot 110.000 gledalcev, fešta pa je trajala pozno v noč. Danes bo na sporedu še najbolj nori avtomobilski reli na svetu Pariz–Bakar, parodija na tekmovanje Pariz–Dakar. Reški pust praznuje tri desetletja. Prvi je bil v zdajšnji obliki na sporedu 21. februarja 1982, rojen v znamenju rib, leta 1994 se je kot maskota pojavil »riječki morčić«, ki se veseli v družbi »zvončarov.« Kot pri nas je obalo osvojil iz starih krajev nad zalivom.

V petem letnem času se pred vstopom v EU plačuje v posebni valuti karnevalusu, najbolj priljubljena pijača je kuhano vino. Pustne povorke so značilne tudi za kopališka mesta od Lovrana in Opatije do Novega Vinodolskega pa vse do Umaga na severnem koncu zahodne istrske obale.

Carneval de Muja

Zelo sorodna pustna tradicija, ki ima tudi izrazite krajevne posebnosti, se prek hribovitega istrskega zaledja vleče vse do Miljskih gričev in Benečije. Staro beneško istrsko mesto Milje, italijanska Muggia na slovensko-italijanski meji, se ponaša z enim najstarejših pustov v severnem koncu Sredozemlja. Tu so se neposredno srečali beneški vpliv in slovansko izročilo ter starejša poganska izročila. Zametek miljskega pusta ali Carnevala de Muja najdemo že v statutih iz leta 1420, izviral naj bi iz običaja lova na bika v času oglejskih vojn, ki ga omenjajo že v letu 1162, novo obliko pa je dobil šele po odpravi svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954. Njegova posebnost sta samoironija tukajšnjega življa (v Milje bo zaplula tudi nesrečna Costa Concordia) in veliko mladih, ki v tradicijo prinašajo svežino. Karneval se začne na tolsti četrtek (giovedi grasso), ki ga v Miljah imenujejo kar umazani četrtek, ko v mestece pod trdnjavo sv. Roka na Piazzo Marconi prispe kralj pusta. Srečo prinaša zelenjavni ples, ta naj bi po legendi izviral iz izročila starih kavkaških Kolhijcev, ki so v te kraje prišli v času argonavtov in osnovali tudi Pulj in Koper. Ne v soboto, temveč v nedeljo zapolni ozke mestne ulice velika povorka vozov z glasbenimi skupinami. Kot drugje pusta pokopljejo na pepelnico, a karnevalski obhod ponovijo še julija in avgusta.

Župani predali ključe

Če so bili še pred nekaj leti maske in kostumi na ulicah in trgih še v manjšini, sta se lani pokazala bogastvo in domišljija, mediji so poročali, da so Istro okupirale maškare. Podobno se obeta letos, zelo pestro pa bo od kvarnerskih otokov do furlanskih ravnic in gričevnatega zaledja. Tudi letos župani naših obalnih mest na izolski Lonki predajo ključe in oblast otrokom, prireditev bo manj, osredotočene pa so na pustno soboto in torek. Je pa pustni val z obale znova pljusnil še v zaledje, kjer so v Rakitovcu, Čežarjih, Šaredu, Loparju, Zazidu, Cetorah, Dekanih in Šmarjah ter Pobegih in še kje doma izvirne maske in stari običaji. V Kopru bo povorka ob 11. uri krenila s potniškega terminala po Pristaniški ulici in delu široke obodne promenade na stadion. Lani se je predstavilo 15 voz in 14 skupin (v Portorožu je iz Lucije proti glavnemu pomolu krenilo osem skupin in šest vozov), za karnevalske nagrade pa se je potegovalo okoli 1000 mask, letos je prijavljenih kar 21 skupin. V treh obalnih mestih bodo imeli svoje maškarade tudi otroci, odrasli si bodo privoščili še 10. tradicionalni pustni ples, ki ga v piranskem gledališču Tartini organizira italijanska skupnost. Pusta čaka dostojen pokop, v sredo ga bodo sežgali pri Belem Križu nad Portorožem.