Semena, podtaknjenci, cepiči

Pogosto se zgodi, da priljubljena ostarela sadna drevesa, katerih sorte niti ne poznamo, odmrejo brez vsakega opozorila. Tedaj je žal že prepozno, da bi ohranili njihove dobre lastnosti z vzgojo potomcev.

Kako ohraniti staro jablano ali vsaj vzgojiti njenega potomca s podobnimi lastnostmi?

S semeni 

Najpreprostejša pot bi bila, da bi od drevesa, če ta še rodi, nabrali seme in ga vsejali. Zrasla bi rastlina, potomka vašega drevesa, vendar bi imela popolnoma drugačne lastnosti. Z oprašitvijo plodnice v cvetu vaše jablane s cvetnim prahom nekega drugega drevesa se zgodi spolna oploditev. Vznikle rastline iz takega semena so pri jablanah in tudi hruškah praviloma dosti slabših lastnosti od staršev, vsaj če opazujemo plodove. Torej to ni prava pot, če želimo prenesti vse dobre lastnosti na potomce.

Nespolno razmnoževanje 

Izkoristiti moramo prednost, ki nam jo pri rastlinah omogoča nespolno razmnoževanje. S tem prenesemo vse lastnosti z obstoječe rastline na njene potomce. Spomnimo se, da na srečo ta način ustvarjanja dvojnikov pri ljudeh še ni možen, pri živalih se že delajo poskusi, pri rastlinah pa je v uporabi že tisočletja. Ljubiteljem predvsem okrasnih rastlin je znan način razmnoževanja s podtaknjenci. Pravilno narezani se ob ugodnih razmerah ukoreninijo. Tako dobimo potomce, ki imajo popolnoma enake lastnosti kot matična rastlina. Nimajo pa vse okrasne rastline sposobnosti razmnoževanja s podtaknjenci, pri teh uporabimo druge poti. Tudi pri sadnih vrstah nekatere lahko razmnožujemo s podtaknjenci – predvsem jagodičje ter nekatere selekcionirane podlage. A niti z delanjem podtaknjencev nam torej ne bi uspelo razmnožiti našega drevesa. 

Želeno sadno drevo kupimo 

Če z zanesljivostjo ugotovimo, katero sorto želimo ohraniti, preprosto kupimo ustrezno sorto na primerni podlagi in zamenjamo priljubljeno ostarelo drevo. Težava se seveda pojavi, ko kljub iskanju na spletu in po leksikonih ne najdemo imena. Zgodi pa se tudi, da nam ime ob nakupu sadike v drevesnici ne pomaga, saj se naša sorta že dolgo ne razmnožuje več. Izbor je zelo velik, prihajajo nove in nove sorte, ki izpodrivajo stare. Pogosto ne pomaga niti zadnja možnost, telefoniranje v številne drevesnice po Sloveniji.

Drevesničarji sicer radi naredimo izjemo in iz prinesenih cepičev vzgojimo želeno sadiko. Vendar zares izjemoma, saj obstaja nevarnost prenosa bolezni.

Cepili bomo sami 

Skoraj edina rešitev, da ohranimo priljubljeno neznano sorto, je, da jo cepimo. Ali se bomo te spretnosti z malo vaje naučili sami ali pa bomo zaprosili znanca, je naša odločitev. Postopek začnemo tako, da pravočasno, to je jeseni ali zgodaj spomladi, naberemo cepiče. Zanje so primerni enoletni dozoreli poganjki. Pogosto se zgodi, da je zelo težko dobiti cepiče na ostarelem drevesu, saj nima skoraj nič letnega prirasta. Včasih je celo treba drevo leto pred nabiranjem cepičev močneje obrezati ali obžagati, da spodbudimo rast. Potrebovali pa bomo tudi podlago oziroma rastlino, na katero bomo cepili našo sorto.

Podlaga 

Nekoč so podlage našli in izkopali kar v naravi običajno ob gozdnih robovih. Za jablane so uporabili divjo jablano lesniko (Malus sylvestris) ali so sejali seme gojenih sort (Malus domestica). Kot podlago za hruške so v naravi poiskali mlade divje hruške (Prunus communis). Te rastline so posadili na stalno mesto in jih cepili z želeno sorto.

Danes bomo le stežka v naravi našli lesniko ali divjo hruško, prav tako bi trajalo predolgo, da bi podlago vzgojili iz semena. Predlagam, da vzamete kar drevo v sadovnjaku, s katerim niste zadovoljni. Obstaja sicer pravilo, da se precepi le mlajša od 10 let. Lahko pa posadite sadiko neke sorte zato, da jo boste čez leto ali dve precepili s cepiči sorte, ki jo želite ohraniti. To je povsem preprosta in hitra pot, da boste ohranili sorto z vsemi lastnostmi. 

Več sort na enem drevesu 

Možno je, da imamo več različnih sort cepljenih na istem drevesu. To lahko naredimo iz čiste radovednosti ali zaradi pomanjkanja prostora v sadnem vrtu. Tudi precepljenje le ene veje je rešitev, da vsaj začasno ohranimo sorto. Dolgoročno pa to ni najboljše za drevo, saj imajo različne sorte različen ritem vegetacije in se tako neenakomerno pretakajo sokovi po rastlini, kar običajno zmanjša rodnost ter skrajša življenjsko dobo.