
Galerija

LJUBLJANA – Prišel je oktober, izvirno slovensko ime zanj je vinotok, a letos bi to veljalo za september, saj je trgatev tako rekoč pri koncu, Primorci pa so letos začeli trgati že konec avgusta. »Nekaj res ni v redu s tem vremenom, včasih nas je na trgatvi že rahlo zeblo,« mi je minuli vikend namignil star dolenjski vinogradnik.
Vinotok, tudi bratvin in repar
Sosedje Hrvati mu sicer pravijo listopad, tudi ponekod ob naši južni meji starejši občani dobro poznajo to ime, ki je verjetno starejše od vinotoka, saj neposredno namiguje na dogajanje v naravi. Agrometeorologinja Andreja Sušnik je tudi izjemna poznavalka kulture letnih časov. »Prekmurci mu pravijo vsesvéšček. Tudi listognoj, bratvin, moštnik, repar in še kar nekaj imen, ki so bila v rabi v ljudski govorici, nekatera so še vedno, označujejo deseti mesec.« Raznolika imena za oktober jasno nakazujejo dogajanje na naših poljih, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih.
»Oktober ni le čas pobiranja plodov in trgatve, ampak tudi mesec, ko se narava umirja in pripravlja na zimo.«
Sicer je oktober v katoliški cerkvi od 19. stoletja naprej posvečen molitvi rožnega venca. Nekateri slovanski narodi mu pravijo tudi rumeni mesec, zaradi jesenskih barv listja, severnim narodom pa je nekoč pomenil začetek zime.
Rekordni september
Letos je bil september čudovit. Bil je eden najtoplejših in najlepših v zgodovini. A ko smo vremenoslovce na začetku devetega meseca vprašali, kaj lahko pričakujemo, so bili modro tiho. Takrat nam je mag. Tanja Cegnar pojasnila, da so dolgoročne napovedi nehvaležne, da pravzaprav sploh niso prave napovedi. Na vprašanje, ali se lahko ponovi lanski katastrofalni september, ki je poplavil Slovenijo, ponekod s 500-letnimi vodami, so vremenarji le tiho prikimali. Sredozemsko morje je tudi letos močno segreto, če bi se vse sestavilo in bi vroč zrak iznad Sredozemlja zaneslo proti severu, kjer bi se na hitro ohladil, bi lahko imeli spet močno deževje.
VEČ PREBERITE V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Vpliv izjemnih vremenskih razmer na letino