Šest referendumov naenkrat? Ustavni pravnik opozarja na mejo razumljivosti vprašanj (VIDEO)

V oddaji Odmevi na nacionalni televiziji Slovenije je bil gost ustavni pravnik dr. Igor Kaučič, ki je spregovoril o možnosti, da bi morali v Sloveniji ponovno natančneje opredeliti, kdaj in pod kakšnimi pogoji je mogoče razpisati referendume. Razprava prihaja v času, ko se za jesen omenja možnost, da bi se volivci lahko odločali o kar šestih referendumskih vprašanjih. Vprašanje množice referendumov je v Sloveniji sicer vse prej kot novo. Država je imela v preteklosti obdobja, ko so bila referendumska glasovanja zelo pogosta, kar je leta 2013 pripeljalo tudi do pomembnih sprememb ustavne ureditve zakonodajnega referenduma.

Ustava danes določa, da Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Hkrati določa področja, o katerih zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati. Po veljavni ureditvi je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina veljavno glasujočih, vendar mora biti proti zakonu hkrati najmanj petina vseh volivcev. Prav na spremembo ustave iz leta 2013 je spomnil tudi Kaučič. Takrat je Slovenija zakonodajni referendum omejila tako glede vprašanj, ki so lahko predmet referenduma, kot glede pogojev, pod katerimi je mogoče zakon na referendumu zavrniti.

Kaučič: Nič ni narobe, če je referendumov več

Na vprašanje, ali bi morali podobno kot leta 2013 zopet natančneje opredeliti, kdaj se lahko razpišejo referendumi, saj bi jeseni lahko volivci odločali o kar šestih vprašanjih, je ustavni pravnik dr. Igor Kaučič odgovoril:

»V načelu ni nič narobe, če imamo na isti dan več referendumov. Imeli smo tudi že v času volitev. Vprašanje pa je, če je teh zelo veliko, ali so volivci sposobni vsakega od teh razumeti. Vemo, da gre pri obeh zakonodajnih referendumih za zelo zapletena vprašanja, ne bom rekel, samo za volivce, tudi za pravnike zapletene. Potem se postavlja vprašanje primernosti teh tem za zakonodajne referendume. Pa vendarle, mi smo že v preteklosti imeli težave s tem, čemur smo rekli referendumanija. Volivci so se preprosto prenasičili referenduma, posledica tega je bila, da smo leta 2013 šli v spremembo ustave, prav z namenom, da določimo res vprašanja, ki so ključnega pomena, ne pa da se odloča o vsakem vprašanju na referendumu.«

Slovenija je imela v zadnjih letih že več referendumskih dni

Da lahko več referendumskih vprašanj na isti dan pomeni precejšnjo obremenitev za volivce, smo v Sloveniji zelo nazorno videli že 9. junija 2024. Takrat so poleg volitev v Evropski parlament potekali še štirje posvetovalni referendumi. Volivci so odločali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor, gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. Vsak volivec je tako lahko prejel eno glasovnico za evropske volitve in štiri referendumske glasovnice. Državna volilna komisija je po glasovanju opozorila tudi na velik obseg dela: volilni odbori so morali pregledati več kot 700.000 glasovnic za evropske volitve in skoraj 2,8 milijona referendumskih glasovnic. To je bil eden najbolj izrazitih primerov več hkratnih glasovanj v zadnjem obdobju.

Še en pomemben primer sega v 27. november 2022, ko so bili na isti dan izvedeni trije zakonodajni referendumi. Volivci so odločali o noveli Zakona o Vladi Republike Slovenije, noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. DVK je takrat posebej opozorila, da se je moral vsak volivec, ki je želel glasovati na vseh treh referendumih, v volilni imenik podpisati trikrat in nato prejeti tri glasovnice. Tudi leto 2022 je tako pokazalo, da lahko zakonodajni referendumi na isti dan postanejo pomemben del političnega dogajanja.

Slovenija je v zadnjih letih izvedla tudi referendum o noveli Zakona o vodah leta 2021.

Tudi leto 2025 je prineslo zakonodajna referenduma

V zadnjem obdobju sta bila izvedena tudi pomembna zakonodajna referenduma. 11. maja 2025 so volivci odločali o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zakon je bil na referendumu zavrnjen: proti je glasovalo 404.214 volivk in volivcev oziroma 92,53 odstotka, za pa 32.622 oziroma 7,47 odstotka. Končna volilna udeležba je bila 25,99 odstotka. Nato je 23. novembra 2025 sledil še zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. DVK je na dan glasovanja poročala o udeležbi in referendum umestila med pomembnejša novejša zakonodajna glasovanja.

Izkušnja iz leta 2013 še vedno pomembna

Razprava o tem, koliko referendumov je še smiselno združevati in o katerih vprašanjih naj sploh odločajo volivci, ima zato precej dolgo zgodovino. Leta 2013 je bila ustavna ureditev zakonodajnega referenduma bistveno spremenjena. Med drugim so bile določene kategorije zakonov izrecno izključene iz referendumskega odločanja, uveden pa je bil tudi tako imenovani zavrnilni kvorum. Sprememba je bila pomembna tudi zato, ker je referendum iz širše možnosti neposrednega odločanja o zakonih postal bolj omejen instrument. Danes torej ni mogoče razpisati referenduma o prav vsakem zakonu, poleg tega pa mora biti za zavrnitev zakona izpolnjen tudi ustavno določen pogoj glede števila glasov proti.

Ključno vprašanje: koliko informacij lahko volivec obdela?

Prav tukaj je bistvo opozorila ustavnega pravnika. Samo število referendumov še ne pomeni nujno težave. Če so vprašanja jasna, razumljiva in dovolj različna, lahko volivci o njih odločajo tudi več na isti dan. Večja težava nastane, kadar se hkrati na glasovnicah znajde več zapletenih vprašanj, pri katerih mora volivec razumeti vsebino zakonov, njihove posledice in argumente obeh strani. Kaučičevo opozorilo zato ni usmerjeno zgolj v tehnično vprašanje, koliko referendumov je mogoče izvesti na isti dan. V ospredju je predvsem vprašanje kakovosti demokratičnega odločanja – ali ima volivec dovolj informacij in časa, da lahko pri vsakem vprašanju sprejme premišljeno odločitev.

Če bi jeseni res prišlo do šestih referendumskih vprašanj na istem glasovanju, bi se tako znova odprla razprava, ki jo je Slovenija poznala že v času »referendumanije«: ali več neposrednega odločanja avtomatično pomeni tudi več demokracije oziroma ali lahko preveliko število referendumov povzroči nasprotni učinek – utrujenost, nezanimanje in slabše razumevanje vprašanj. Prav na to dilemo je v oddaji Odmevi opozoril tudi dr. Igor Kaučič, ko je spomnil, da je Slovenija že enkrat odgovor na podobno izkušnjo iskala v spremembi ustave.