
Galerija

Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so se na sestanku pri dosedanji predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič dogovorili, da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije DZ pripadlo poslanski skupini Demokratov, podpredsednika pa poslanski skupini Resni.ca. Članov bo 17, je v izjavi po sestanku povedala Klakočar Zupančičeva.
Dogovor je pospremila z oceno, da gre za nekaj neobičajnega, »ampak očitno bo naslednji mandat zanimiv«.
»Tudi mene je presenetilo, kaj se je izcimilo iz sestanka glede predsedovanja mandatno-volilni komisiji in potem mesto podpredsednika, kar je neobičajno in se mi zdi, da se nakazuje mandat, ki bo precej težaven in verjetno odvisen od sodelovanja in konstruktivnosti manjših političnih strank, ki so se prebile v parlament,« je dodala Klakočar Zupančičeva.
»Glede na to, da so se volivci odločili, da ne želijo enobarvne vlade, ampak želijo pogovarjanje, smo se danes tako tudi obnašali. In ni bil naš predlog, bil je predlog drugih,« je Franc Križan iz vrst Demokratov pokomentiral današnje dogajanje na sestanku pri dosedanji predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, na katerem so se začasni vodje poslanskih skupin odločili, da vodenje mandatno-volilne komisije (MVK) prevzame poslanska skupina Demokrati. "Predlagali so nas, mi smo odgovornost sprejeli, ker smo stranka, ki želi povezovati, sodelovati z vsemi in spoštovati mnenje volivcev," je dejal.
Kdo bo predsednik, bo določila poslanska skupina Demokratov sama, je po sestanku pojasnil vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic.
Poslanski skupini Svobode in SDS bosta imeli v mandatno-volilni komisiji po pet članov, trojčku okoli NSi bosta pripadla dva člana, poslanske skupine SD, Demokratov, Levice z Vesno in stranko Resni.ca bodo imele po enega, prav tako bo eno mesto pripadlo predstavnikoma narodnih skupnosti.
Glede odločitve, da predsedniško mesto v parlamentarni mandatno-volilni komisiji (MVK) pripade Demokratom, podpredsedniško pa stranki Resni.ca, je Borut Sajovec iz Svobode dejal, da je na takšnih sestankih treba iskati kompromise in rešitve, ki vodijo naprej, »so pa take odločitve v nasprotju s prakso, kot smo jo poznali v preteklosti, ko imajo relativni zmagovalci volitev neko odgovornost«. Ocenil je, da se tudi na takšnih sestankih kaže, kako na mestu je, da se teži k vladi narodne enotnosti. So pa »stvari zelo negotove in nepredvidljive«, je ocenil razmere v DZ.
Na sestanku so se dogovorili tudi o sedežnem redu poslank in poslancev, kar je po besedah Klakočar Zupančičeve potekalo precej gladko, potem pa so sestanek med odločanjem o sestavi mandatno-volilne komisije dvakrat prekinili.
Komisija je sicer obvezno telo, ki mora začeti delovati med konstitutivno sejo.
Klakočar Zupančičeva, ki se poslavlja z mesta predsednice DZ, si želi, da bi lahko opravila primopredajo, a je dejala, da težko napove, kaj se bo v resnici zgodilo.
Pokomentirala je tudi ugibanja, da bi lahko bil novi predsednik DZ vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Spomnila je, da sta imela v prejšnjem sklicu DZ »kar konstruktiven odnos«, se pa včasih tudi nista strinjala oz. ji je on velikokrat nasprotoval. »Jaz sem za svojimi odločitvami vedno trdno stala in sem jih tudi argumentirala. In še sedaj stojim za njimi,« je dejala.
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je napovedala, da bodo v petkovem glasovanju za predsednika DZ podprli kandidata leve sredine, medtem ko Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, ki se zadnje dni omenja kot možen kandidat, ne bi podprli. Sicer pa je optimistična, da bodo poslanci v pretek izvolili novega predsednika ali predsednico DZ.