Seznam, ki bo dvignil prah: Bratuškova objavila, kdo je po njenem glasoval za višje marže Petrola

Predlog, s katerim bi trgovcem z naftnimi derivati za pol leta občutno znižali dovoljene marže, je končal parlamentarno pot. Državni zbor je namreč z 28 glasovi za in 44 proti sklenil, da predlog zakona poslancev Gibanja Svoboda ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji so zatrjevali, da bi lahko tako del bremena visokih cen goriv prevzeli tudi trgovci, medtem ko so vlada in koalicijski poslanci opozarjali predvsem na nevarnost težav z oskrbo.

Na črpalko pred polnočjo ali šele jutri? To so nove cene bencina in dizla

Predlog zakona o začasnih ukrepih za oblikovanje cen določenih naftnih derivatov je predvideval precejšnje znižanje najvišjih dovoljenih marž. Pri dizelskem gorivu bi se za šest mesecev znižala na 0,0591 evra za liter, pri 95-oktanskem bencinu na 0,0607 evra, pri kurilnem olju pa na 0,06 evra za liter. Trenutno je zgornja meja pri vseh treh derivatih določena pri 0,115 evra na liter.

Svoboda opozarjala na dobičke Petrola

Predlagatelji so menili, da bi morala država poseči tudi po tej možnosti, če želi zmanjšati pritisk visokih cen goriv na prebivalce. Z znižanjem marž bi po njihovem del bremena namesto kupcev in državnega proračuna prevzeli trgovci z naftnimi derivati. Poslanci Svobode so v razpravi večkrat izpostavili tudi poslovanje Petrola, družbe, v kateri ima delež država, ter govorili o njegovih visokih dobičkih. Koalicijske poslance so ob tem pozivali, naj pokažejo, da niso »v spregi s Petrolom«.

Bratuškova udarila zaradi podražitev goriv: »Zakaj nočejo prepoloviti marž trgovcem?«, Vrtovec se ob tem počuti nemočnega

Na drugi strani je vlada predlogu nasprotovala. Poudarila je, da je 17. septembra iz metodologije za izračun drobnoprodajnih cen že odstranila priznane biokomponente in da je bil učinek tega ukrepa na cene po njeni oceni večji od učinka, ki bi ga prinesel predlog Svobode. Vlada je opozorila tudi, da so dovoljene marže v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami že razmeroma nizke.

Bi nižje marže lahko ogrozile oskrbo?

Ključni pomislek nasprotnikov predloga je bil, da marža predstavlja le manjši del končne cene goriva, trgovci pa z njo med drugim krijejo skladiščenje, prevoz goriva, plače zaposlenih ter stroške obratovanja in vzdrževanja bencinskih servisov. Na to je pred glasovanjem opozorila tudi Trgovinska zbornica Slovenije, ki je ocenjevala, da bi predlagane marže lahko pomenile poslovanje z izgubo in ogrozile nemoteno zagotavljanje goriv. Vlada je zato menila, da morebitno dodatno znižanje cen ne bi upravičilo tveganja za zanesljivost oskrbe. Predlagatelji so temu nasprotovali in vztrajali, da bi morali v času visokih cen del finančnega bremena prevzeti tudi naftni trgovci.

Glasovanje je bilo na koncu jasno: 28 poslancev je predlog podprlo, 44 jih je glasovalo proti, zato se njegova zakonodajna pot ni nadaljevala. Marže trgovcev z bencinom, dizlom in kurilnim oljem tako po tem predlogu ne bodo dodatno znižane.

Na dogajanje se je na Facebooku odzvala tudi nekdanja ministrica Alenka Bratušek. Tako je objavila seznam glasovanja iz katerega je razvidno kdo je po njenem glasoval proti nižjim cenam goriv in za višje marže Petrola.