Svoje znanje pletarstva prenaša tudi na mlajše. FOTO: ZTKŠ Beltinci
Rokodelec ustvarja zanimive izdelke. FOTO: ZTKŠ Beltinci
Pri pletenju košar najprej splete dno, potem pa začne plesti rob in nadaljuje navzgor z oblikovanjem košare. FOTO: ZTKŠ Beltinci
Evgen Nedeljko je tudi zaradi takšnih kreacij uvrščen v register nesnovne kulturne dediščine. FOTO: ZTKŠ Beltinci
Ministrstvo za kulturo je pred dnevi na podlagi predloga Slovenskega etnografskega muzeja in vložene pobude Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci vpisalo rokodelca Evgena Nedeljka v Register nesnovne kulturne dediščine. Vpisalo ga je pod enoto Pletarstvo. Evgen Nedeljko se je s pletarstvom srečal že v otroštvu, ko je pri tej dejavnosti opazoval dedka in očeta. Plete že 40 let. Izdeluje košare, korble, koše, stojala za rože, v zadnjem času tudi pomanjšane izdelke, kot so kapela, mlin, kočija. Svoje znanje pa z največjim veseljem prenaša tudi naprej. Na številnih delavnicah, taborih in prireditvah uči mlajše generacije ter tako pomaga ohranjati to dragoceno rokodelsko dediščino pomurskega prostora.
40 LET že plete.
Občani Beltincev so še kako ponosni na rojaka Evgena. Z omenjenim vpisom v register je med mnogimi zavladalo prepričanje, da bo izpod njegovih rok prišlo še veliko novih pletarskih kreacij.
Osrednja zbirka podatkov
Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovnih dobrinah, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanje, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža, in ki jih skupnosti, skupine, včasih pa tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo in je del registra kulturne dediščine. Poleg registra nesnovne kulturne dediščine ga namreč sestavljata še register nepremične kulturne dediščine ter register premične kulturne dediščine, ki v praksi še ni vzpostavljen.
Evgen Nedeljko je pomemben tudi zato, ker material nabira v neposredni okolici svojega doma, na območju reke Mure. Veje pantovca (zlatolike) nareže potem ročno, sortira pa jih po debelini in velikosti. Narezano surovo šibje pusti odležati od 10 do 14 dni, šele nato začne plesti. Plete tudi iz kuhanega šibja. Šibe v vodi kuha dve uri, nato jih ročno olupi in plete še iz mokrega materiala, sicer bi se lomilo. Pri pletenju uporablja nož, škarje, pravko, s katero dol bije (tolče) po vrhnjem redu spletenih vej, da je košara bolj gosto pletena.
Svoje znanje pletarstva prenaša tudi na mlajše generacije.
Ko gre za pletenje košar, tedaj Nedeljko najprej splete dno, nakar začne plesti rob in nadaljuje navzgor z oblikovanjem košare. Na koncu pa splete še ročaje. Pri pletenju drugih predmetov pa si naredi ogrodje iz lesa, določi primerne dimenzije posameznih detajlov, nato pa začne vešče opletati s šibami. Svoje znanje pletarstva prenaša seveda tudi na mlajše generacije, pa tudi na starejše, na tiste, ki so željni znanja in ročnih spretnosti. Vsako leto sodeluje na poletnem otroškem taboru v Beltincih, kjer v okviru delavnic uči ročnih spretnosti pletarstva osnovnošolske otroke. Pod okriljem tamkajšnjega Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport pa sodeluje tudi na številnih prireditvah in sejmih, katerih rdeča nit je ravno ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, običajev in šeg.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
