Sindikati besni zaradi načrta Matoza in Janše: »Javnega sektorja so se lotili s sekiro«

Načrt vlade za zmanjševanje dovoljenega števila zaposlenih v delu javnega sektorja je sprožil oster odziv sindikatov. Ti pravijo, da z namerami pred razkritjem dokumentov niso bili seznanjeni, vladi pa očitajo, da se tako obsežnih sprememb loteva brez socialnega dialoga. Opozarjajo predvsem na posledice, ki bi jih lahko občutili uporabniki javnih storitev.

»Boste medicinsko sestro dali v kamion?« Bratuškova udarila po načrtu za 50.000 javnih uslužbencev, Matoz opozarja na tole

Po predlogu, ki je del proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, bi se dovoljeno število zaposlenih pri delu proračunskih uporabnikov leta 2027 zmanjšalo za deset odstotkov glede na leto prej, nato pa leta 2028 še za deset odstotkov glede na leto 2027. Iz predloga so neposredno izvzeti policija, Slovenska vojska, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in finančna uprava, predvidene pa so tudi nekatere druge izjeme. Končna odločitev vlade še ni sprejeta.

Počivavšek: Lotili so se ga s sekiro

V sindikatih pravijo, da se z vladno stranjo o tem še niso srečali. Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je bil do razkritega predloga zelo kritičen.

»Kaže na to, da se je vlada javnega sektorja lotila s sekiro in tudi od tistih napovedanih analiz delovnih procesov očitno ni ostalo nič. Mislim, da ta predlog ponuja jasen vpogled, kakšni rezi čakajo javne storitve in socialno državo, če bo potrjen intervencijski zakon,« je dejal.

Po njegovi oceni je takšno ravnanje »nesprejemljivo in neodgovorno«, ponekod pa bi bilo po njegovem lahko tudi neizvedljivo.

Še tri zvišanja plač za javne uslužbence. Jih bodo dočakali? Če vprašate Janšo, je odgovor le eden

Vladni dokument sicer ne pomeni, da bi avtomatično odpustili vsakega desetega zaposlenega. Gre za predlagano zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih, ki bi ga morali posamezni uporabniki upoštevati pri pripravi kadrovskih načrtov. Vlada ob tem zmanjševanje oziroma prerazporejanje kadrov povezuje z učinkovitejšo razporeditvijo zaposlenih med javnim in zasebnim sektorjem.

»Ali slabitev javnih storitev ali privatizacija«

Ostro se je odzvala tudi Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). Opozorila je, da bi zmanjševanje števila zaposlenih lahko vplivalo na dostopnost in kakovost storitev.

»Odgovora sta samo dva. Ali je cilj uničevanje javnih storitev na način, da bodo vedno šibkejše in da se bodo ljudje morali znajti po svoje, ali pa je cilj privatizacija teh istih storitev in bodo dejanski stroški rasli, število zaposlenih bo padalo, kakovost se bo nižala,« je povedala za Radio Slovenija.

Se obeta veliki rez? Janša odprl vprašanje skoraj 200.000 zaposlenih v javnem sektorju (VIDEO)

V KSJS poudarjajo, da javnega sektorja po njihovem ni mogoče upravljati zgolj z odstotki. Vsako zmanjšanje števila zaposlenih bi moralo po njihovem temeljiti na dejanskih potrebah, organizaciji dela in presoji, ali bo posamezna javna storitev po takšnem posegu še vedno pravočasna, dostopna in kakovostna.

Predlog bi sicer lahko zajel širok krog ustanov, med drugim ministrstva, upravne enote, javne zavode, šole, vrtce, zdravstvene ustanove, agencije, sklade ter raziskovalne in visokošolske ustanove, pri čemer so za posamezne skupine predvidena različna pravila in izjeme.

Spomnili na posledice Zujfa

Sindikati ob tem vlečejo vzporednice z ukrepi iz časa zakona za uravnoteženje javnih financ, Zujfa. Opozarjajo, da so ponekod po njihovih navedbah posledice takratnega omejevanja zaposlovanja vidne še danes, predvsem v obliki generacijskih vrzeli. Vlado zato pozivajo k pogajanjem. Če bo po njihovem nadaljevala enostransko odločanje, napovedujejo možnost uporabe sindikalnih sredstev.

Janša bi prevetril javni sektor, prvi minister za javno upravo Pirnat močno podvomil o načrtu

Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je bil pri tem nedvoumen: »Če bo vlada nadaljevala enostransko odločanje in se tudi pri tako obsežnih posegih izogibala socialnemu dialogu, bo KSJS skupaj z reprezentativnimi sindikati, ki jih združuje in imajo skupaj več kot 70.000 članic in članov, uporabil vsa razpoložljiva zakonita sindikalna sredstva za zaščito pravic zaposlenih ter dostopnosti in kakovosti javnih storitev.«