Sindikati na ustavno sodišče zaradi prepovedi referenduma

V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. 

Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. »Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji,« je poudaril. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. »Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike,« je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal.

Poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma

Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe.

Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.