Sindikati v 3 dneh zbrali več kot 47.000 podpisov za referendum

Predstavniki sindikatov in civilne družbe so v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. »Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države,« je poudaril Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. 

Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. »Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro,« je dejal.

»Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok,« je med drugim povedal Štrukelj. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

»Sindikati so proti nižjim davkom in cenejši hrani«

Spomnimo, prvopodpisani pod zakonom Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) je opozoril: »Sindikati so z zbiranjem podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije pokazali, da so samo še izpostava leve aktivistične politike, namesto da bi se borili za interese članstva«. Dodal je, da so slovenski sindikati očitno proti nižjim davkom, proti nižjim cenam osnovnih živil, proti nižjim najemninam za mlade družine in mlade na sploh, proti ureditvi zdravstva ter proti pokojninam ob izpolnitvi pogojev zanje, je v odzivu na sindikalno akcijo dejal Cigler Kralj.

Ob tem je zavrnil očitke, da bo zakon razkrojil javno zdravstvo in pokojninski sistem. »Ravno nasprotno. Več, kot je za privatizacijo in razbitje dostopnega javnega zdravstva naredila vlada Roberta Goloba z Levico, se pravzaprav ne da narediti. Proti zdravnikom so vodili ideološki boj, jih naganjali iz javnih zavodov v zasebne, na drugi strani pa omejevali delo koncesionarjev, da so ljudje dlje čakali ali pa niso prišli pravočasno do storitve. V ospredju Golobove vlade in prizadevanj Levice ni bil bolnik /.../, temveč ohranjanje privilegijev sistema preko monopola ZZZS,« je bil oster. V tej luči se je vprašal, kakšen je v resnici interes sindikatov, ki imajo svoj vpliv znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Cigler Kralj verjame, da je denarja v zdravstvu dovolj, ter da je treba zgolj prilagoditi upravljanje javnih zavodov in vključiti vse razpoložljive sile v odpravljanje čakalnih vrst.

Delodajalci: prihaja do manipulacij pri razlagi zakona

Tudi delodajalske organizacije so ponovile podporo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, saj da gre za odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države. Potem ko so sindikati začeli zbirati podpise za referendum, so delodajalci izrazili tudi upanje, da ne bo ovir pri uveljavitvi zakona in da ne bo zavajajočih trditev v zvezi z njim. Interventni zakon po njihovem prinaša ukrepe, ki razbremenjujejo ljudi in ponovno vzpostavljajo poslovno okolje za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Prepričani so, da so predvidene rešitve ključne za stabilno, predvidljivo, uravnoteženo in razvojno naravnano poslovno okolje v Sloveniji ter da je lahko le zdravo, uspešno in razvojno naravnano gospodarstvo temelj socialne države. »Brez podjetij, ki lahko investirajo, zaposlujejo, ustvarjajo višjo dodano vrednost in ostajajo konkurenčna v mednarodnem okolju, ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje za vse ljudi, stabilnih javnih financ ter vzdržnih socialnih sistemov,« so izpostavili.

Zakon prinaša ukrepe proti krizi in nižji DDV na živila

Kot je znano, interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, vključuje ukrepe zoper grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.