BIJE PLAT ZVONA

Škandal na razstavi, kjer sodeluje tudi Slovenija! Naga visi z zvona, njeno telo kot »kladivo« (VIDEO)

Florentina Holcinger v svojem delu kritično obravnava množični turizem, onesnaževanje in ranljivost mest na vodi.

Florentina Holcinger v svojem delu kritično obravnava množični turizem, onesnaževanje in ranljivost mest na vodi. FOTO: Mitja Urbančič

M. U.

7. 5. 2026 | 19:39

2:14

A+A-

Avstrijska umetnica Florentina Holcinger je na beneškem bienalu vzbudila veliko pozornosti s performansom, v katerem gola visi z glavo navzdol znotraj velikega bronastega zvona. Njeno telo služi kot »kladivo«, ki udarja ob zvon in ustvarja zvok opozorila na podnebne spremembe in morebitne poplave Benetk.

Instalacija z naslovom »Seaworld Venice« prikazuje distopično prihodnost, v kateri je mesto poplavljeno, razstavni paviljon pa preoblikovan v podvodni sistem preživetja in simbol družbenih neenakosti.

Bienale se sicer za širšo javnost uradno odpre 9. maja, a ta predstava je že začela pritegovati pozornost. Umetnica v svojem delu kritično obravnava množični turizem, onesnaževanje in ranljivost mest na vodi. Performans je izveden vsako uro, umetnica pa je znana po ekstremnih in kontroverznih delih, ki pri občinstvu pogosto sprožajo močne odzive.

Kaos pred slavnostnim odprtjem: nenadoma odstopila celotna žirija

Tudi Slovenija na beneškem bienalu

Slovenski paviljon na beneškem bienalu vabi z Zvočno sledjo nevidne hiše

V sklopu 61. umetnostnega bienala v Benetkah so že odprli slovenski nacionalni paviljon. Ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko je izrazila veselje, da se Slovenija na letošnjem bienalu predstavlja z »nečim, kar govori o naši skupni preteklosti in hkrati kako graditi našo prihodnost«. Slovenija se na bienalu v prostoru Arzenala predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group, ki jo sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Projekt Zvočna sled nevidne hiše temelji na malo znani epizodi evropske zgodovine: začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti, delovala pa je kot del vojaške infrastrukture cesarstva.