Sklep o višini minimalne plače v uradnem listu v petek, delodajalci: Vlada je za politične interese žrtvovala gospodarstvo

Sklep o višini minimalne plače za leto 2026, ki jo je minister za delo Luka Mesec določil pri 1481,88 evra bruto, bo v uradnem listu objavljen v petek, so sporočili z ministrstva. Neto znesek bo za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašal 1000 evrov. Minimalna plača bo tako letos 16 odstotkov višja kot lani. Kot je izpostavil Mesec, bo strošek delodajalca ob takšnem dvigu sicer manjši. Znašal bo 11,2 odstotka, in sicer se bo povečal s 1558 evrov na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. Z dvigom minimalne plače se bo povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače. Višji bo tudi zimski regres oziroma božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače.

Sindikati zvišanje pozdravljajo, a nekateri obenem pozivajo k pogostejšemu izračunavanju minimalnih življenjskih stroškov. Po veljavni zakonsko določeni formuli mora namreč minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna na najmanj vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Tokratno zvišanje minimalne plače temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se lani glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov. Po mnenju nekaterih sindikatov in drugih nevladnih organizacij bi jih morali zaradi visoke inflacije izračunavati vsako leto, saj podatki sicer ne odražajo dejanskega stanja.

Delodajalske organizacije novi višini minimalne plače nasprotujejo. Vladi očitajo, da je z »nevarno predvolilno potezo« za politične interese žrtvovala gospodarstvo. Prepričani so, da bi morala najprej poskrbeti za davčno razbremenitev plač. Dvig minimalne plače bo imel posledice tudi v javnem sektorju. V plačnem sistemu, ki se je začel uveljavljati pred letom dni, namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Prvi plačni razred, ki presega na novo določen znesek minimalne plače v višini 1482 evrov bruto, je sedmi plačni razred z osnovno plačo, določeno v višini 1497,22 evra bruto. Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvih šest plačnih razredov, bodo tako morali uvrstiti v sedmi plačni razred.

Pripravljajo novosti za normirance

Poslanska skupina Svoboda je po odzivih s terena pripravila nov zakonski predlog glede ureditve normirancev. Njegov cilj je omilitev pogojev za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je povedala poslanka Svobode Andreja Kert. »Svoboda je odprla pogovore v koaliciji glede dodatnega razmisleka in reševanja odprtih vprašanj v povezavi s t. i. normiranci. V tem mandatu smo večkrat posegli v ta sistem. Sedaj smo zaznali težavo v tem, da petletna omejitev ponovnega vstopa v sistem prestavlja neko anomalijo,« je v izjavi za medije v DZ povedala Kert.

To je po njenih besedah treba urediti pred zaključkom mandata. »Zaradi tiste peščice, ki izkoriščajo sistem normirancev, ne moremo biti kaznovani vsi normiranci, ki delajo pošteno,« je pojasnila. V skladu z zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je DZ sprejel novembra lani, so se z letošnjim letom zaostrili pogoji za ponoven vstop v sistem normiranih odhodkov. Ta je sedaj mogoč šele po preteku več kot pet davčnih let od izstopa iz sistema ali od prenehanja dejavnosti. Davčno leto, v katerem dejavnost preneha, se pri tem ne šteje