Škof Andrej Saje ob prazniku za Slovenske novice: »Opažamo vse več odraslih, ki se odločajo za krst«

Ob zaključku leta smo na portalu Slovenskih novic pripravili serijo novoletnih intervjujev z osrednjimi političnimi odločevalci v Sloveniji. Za odgovore o tem, kako ocenjujejo leto, ki se izteka, njegove izzive, dosežke in lekcije, ter kaj pričakujejo v prihodnje, smo prosili predsednico republike, predsednika vlade, predsednico državnega zbora, predsednika državnega sveta in predsednika Slovenske škofovske konference.

Utrujenost, napetost in strah, ki jih mnogi občutijo v vsakdanjem življenju, po besedah novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta niso naključje, temveč posledica zapiranja vase, v lastne interese in občutek vsemogočnosti. Ob tem pa dodaja, da nas v letu, ki prihaja, čakajo tudi zelo konkretni preizkusi: družba po njegovem potrebuje več zaupanja, manj polarizacije in več spoštljivega dialoga, tako v odnosu do institucij kot v politiki. Cerkev želi zato, kot pravi Saje, ostati prisoten sogovornik pri temah človekovega dostojanstva in skupnega dobrega, hkrati pa vernike spodbuja k odgovornemu državljanstvu, tudi pred volilnim obdobjem.

Veliko ljudi ima občutek, da živimo v času utrujenosti, nervoze in strahu. Kaj je po vašem glavni razlog, da smo kot družba tako napeti?

Res je, mnogi doživljamo utrujenost, notranjo napetost in strah. Sveto pismo nas uči, da je človek ustvarjen svoboden: sposoben je izbirati dobro, lahko pa se tudi od njega oddalji. Kadar se zapiramo vase, v lastne moči ali interese, se razraščata nemir in nezaupanje. Egoizem in napuh sta vir zla v svetu. Da bi imel več kot drug in da bi druge nadvladal. To je vedno velika skušnjava. Vsak človek je povabljen k odločitvi za dobro in k vztrajanju na tej poti. Hkrati pa vedno znova spoznavamo svojo omejenost in nemoč. Prav ta izkušnja je lahko izziv in priložnost, da se odpremo Bogu. Božič prinaša temeljno krščansko sporočilo: Gospod je Emanuel – Bog z nami. Ne zapušča nas, ampak nas spremlja na poti življenja v vsaki situaciji.

Kaj je bil letos za Cerkev največji izziv in kaj je bil trenutek, ki vam je vseeno dal upanje?

Največji izziv za Cerkev ostaja vprašanje, kako veselo oznanilo evangelija približati sodobnemu človeku v razumljivem, spoštljivem in verodostojnem jeziku. Sveto pismo ponuja globoke smernice za življenje, ki izhajajo iz Božjega razodetja in iz bogate človeške izkušnje. Bog človeka spremlja na vseh njegovih poteh, pogosto zelo tiho in nevsiljivo: po dobroti drugih ljudi, po uspehih, pa tudi po izkušnji nemoči. Prav v teh trenutkih, ko kljub vsemu ohranjamo zaupanje v življenje in vztrajno delamo naprej, se rojeva upanje. Znamenja upanja so npr. mladi zbrani na Stični mladih, preko 11.000 prostovoljk in prostovoljcev karitativnih organizacij, mlade družine, ki se odločajo za otroke ter ostareli in bolniki, ki se kljub težavam veselijo življenja. Vedno več je tudi odraslih ljudi, ki se odločajo za katehumenat in sprejmejo katoliško vero.

Državna proslava ob dnevu državnosti junij 2025. FOTO: Blaž Samec, Delo

Zaupanje v institucije ni samoumevno in tudi v Cerkev ne. Kako krepiti zaupanje, da bi Cerkev imela več vernikov? Kakšni izzivi vas čakajo v naslednjem letu?

Zaupanje se gradi počasi in predvsem z verodostojnostjo. Krepi se s transparentnostjo, z jasnim in spoštljivim oznanjevanjem vere ter z zavestjo, da je Cerkev v službi Boga in človeka. Dejstvo je, da je vernikov manj, kar je povezano tudi z demografskimi spremembami: manj rojstev, manj mladih, posledično manj duhovnikov. Poleg tega mnogi ne vidijo več potrebe po rednem prejemanju zakramentov in skupnem bogoslužju. Kljub temu pa vera ostaja velika opora vsakomur, ki jo sprejme kot življenjsko popotnico, predvsem v času stiske, osamljenosti ali bolezni. Spodbudno je, da v Evropi – na primer v Franciji – opažamo porast krstov in prejemanja zakramentov v odrasli dobi. Podobni znaki so vidni tudi v Sloveniji. To daje realno upanje.

Kot cerkveni voditelj se srečujete tudi s politiko. Letos ste se aktivno vključili tudi v referendum o prostovoljnem končanju življenju. Kje je po vašem meja, kdaj Cerkev mora spregovoriti o družbenih temah, in kdaj je bolje, da stopi korak nazaj?

Katoliška Cerkev je del družbe. Od države je ločena, vendar iz nje ni in ne sme biti izključena. Prav tako ni izključena iz družbenega življenja, saj smo katoličani slovenski državljani. Ločitev Cerkve in države pomeni predvsem razmejitev pristojnosti, ne pa izključevanja iz družbenega življenja. Verska svoboda – osebna in skupnostna, zasebna in javna – je zagotovljena z Ustavo in zakonom.

Cerkev ima po svoji naravi dolžnost in pravico spregovoriti o resnici evangelija, ki ni abstraktna teorija, temveč zelo konkretna resnica o človeku in njegovem dostojanstvu. Človeško življenje je nedotakljivo, saj je Božji dar. To je izpostavil tudi papež Frančišek, ki v svoji okrožnici Laudato si' o spoštovanju stvarstva poudarja, da se odnos do narave začne s spoštovanjem človeškega življenja. Zato je treba vsako osebo varovati, spoštovati ter ljudem v stiski nuditi sočutje, bližino in konkretno pomoč. To ni le cerkveni nauk, ampak tudi splošno priznana civilizacijska vrednota. Ko Cerkev govori o človeku, ne posega v pristojnosti države, temveč opravlja svoje poslanstvo.

Andrej Saje: Cerkev mora spregovoriti, ko gre za nedotakljivost človeškega življenja.

Ste letos s predsednico države ali premierjem kdaj sedli skupaj na kavo, kosilo, vsaj za kratek 'ena na ena' pogovor? S kom ste bili bolj v stiku in o čem sta se nazadnje pogovarjali?

S predsednikom vlade, predsednico republike ter drugimi državnimi institucijami smo v rednem stiku. Prizadevamo si biti odgovorni in sodelujoči državljani ter odprta vprašanja reševati po ustaljenih in spoštljivih poteh dialoga. V začetku poletja smo imeli škofje temeljit pogovor s predsednikom vlade, srečali pa smo se tudi s predsednico republike. Najpogosteje se srečujemo ob uradnih dogodkih in protokolarnih priložnostih, kjer ohranjamo odprt in transparenten dialog.

Parlamentarne volitve se približujejo. Ali se na to obdobje tudi vi že pripravljate, v smislu stališč Cerkve, nagovorov vernikom ali srečanj z različnimi političnimi akterji?

Cerkev predvsem spodbuja k aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. To ne pomeni le udeležbe na volitvah, temveč stalno zavzetost za skupno dobro. Vsak državljan je povabljen, da s svojim delom, držo in odgovornostjo prispeva k rasti skupnosti. Različnost mnenj ni ovira, ampak priložnost za dialog in zorenje, če nas vodijo medsebojno spoštovanje, skrb za skupno dobro in varovanje človekovega dostojanstva.

Letos bodo državljani prvič prejeli božičnico. Imate za vernike in nenazadnje tudi za vse druge kakšen poseben nasvet, kako naj s tem denarjem ravnajo?

Pri vprašanju božičnic je pomembna predvsem poštenost, pravičnost in transparentnost. Mnogi delodajalci so jih izplačevali že do sedaj. Ključno je, da so sredstva dejansko zagotovljena, da ne gre za prazne obljube ali manipulacijo. Namen mora biti jasen: pomagati ljudem. Ob naraščajočih življenjskih stroških in davčnih obremenitvah z gmotnimi sredstvi ravnajmo še bolj odgovorno. Ne pozabimo na solidarnost in na tiste, ki živijo v pomanjkanju ali stiski.

Kako boste letos preživeli silvestrovo?

Novo leto navadno preživim v družbi zakonskih skupin in njihovih družin. Pogosto se umaknemo v kakšno drugo okolje, včasih tudi v hribe. Obhajamo zahvalno sveto mašo za minulo leto, se družimo, gremo v naravo in se veselimo skupnega časa. Novo leto začnemo s sveto mašo s prošnjo za Božji blagoslov za vse nas in za našo domovino. Ob prazničnih dneh obiščem tudi domače in prijatelje.

Kaj bi ob koncu leta sporočili bralcem Slovenskih novic?

Bralce ob koncu leta povabim, naj z zaupanjem stopijo v novo leto. Zaključili smo jubilejno sveto leto, posvečeno upanju – eni temeljnih krščanskih kreposti. Upanje, ki presega zgolj krščanske okvirje, nas vabi k spoštovanju, dialogu, sodelovanju, skrbi za naravo, miru, sožitju in spravi. Sporočilo božiča je preprosto in hkrati globoko: Jezus v jaslicah je Bog, ki je z nami. Odprimo mu srce in ga sprejmimo v svoje življenje. Ne zanašajmo se le nase, ampak spoštujmo red stvarstva in Božji načrt za človeka. Naj zaključim z mislijo svetega Avguština: »Pomni, človek, zate je Bog postal človek.« Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2026.