»Tu danes v Škofji Loki lahko okusimo občestvo nebes,« si v soboto slišal ob koncu premiere nove uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki je tudi dejansko potekala pod nebom, na štirih točkah na prostem v starodavnem škofjeloškem mestnem jedru. Do nebes ni bilo lahko priti, to se je zgodilo po debelih dveh urah spokorniškega boja tisočerice nastopajočih z grehom.
V produkciji sodeluje 1205 nastopajočih, predvidene so alternacije ob različnih terminih uprizoritev. Jezusov je 13.
Prva, dobrodošla posebnost letošnje uprizoritve Škofjeloškega pasijona v režiji argentinskega Slovenca Marcela Brule, ki jo opaziš, je vrnitev k izvirnemu jeziku z vplivi lokalnega dialekta in temu ustrezni izgovorjavi. Besedila ni spreminjal in je tako, kot ga je napisal pater Romuald Marušič, je navedel režiser. Tako letošnja uprizoritev, prva po letu 2015, ohranja izvirne lastnosti tega prvovrstnega slovenskega literarnega dosežka iz časa baroka.
Nebo je bilo na prvi večer po pomladnem enakonočju ob soju reflektorjev in bakel naklonjeno tej spokorniški igri, v kateri velik del mesta in bližnjih vasi s prebivalci zaživi v ljudskem spektaklu. Padavin ni bilo, a so bile temperature dovolj nizke, da si spet sočustvoval s tistimi, ki so bili oblečeni v lahka biblijska oblačila ali pa domala brez njih. Denimo Jezus Kristus na križu. Vroče ni bilo niti občinstvu, saj predstava zahteva dolgo sedenje na mrazu na klopeh brez naslonjal. Preden se konča na vseh štirih prizoriščih, minejo okoli tri ure.
»Zdej, zdej, ali propoznu se prestrašim groznu. Morəm jest spoznati inu obstati, de zadosti je u grehih spati,« v deseti podobi s Kristusom na križu pove spokorniška Marija Magdalena.
Predstava zahteva dolgo sedenje. Preden se konča na vseh štirih prizoriščih, minejo okoli tri ure.
Med občinstvom so bili predsednica države Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem, kulturna ministrica Asta Vrečko – ministrstvo je sofinancer pasijona –, nadškof Stanislav Zore in iz tujine nemški kardinal Reinhard Marx, prišlo je tudi več veleposlanikov.
»O grešnik, pogledaj to ti tudi jəno se skuzi to k sveti pokuri obudi ter zdajci toje smrdlive grehe imaš zapustiti, če želiš enkrat v sveta nebesa priti,« je, denimo, eden neštetih podukov pasijona. Besedilo s tristoletno distanco še vedno odraža kozmos idej baročne katoliške prenove, ljudske pobožnosti in nalog grešniku, z obljubo, da bo »ta večni lebən zadobil«.
V pasijonu nastopa več generacij.
Kot je režiser Brula po koncu predstave povedal za STA, je z videnim zelo zadovoljen, sporočilo je bilo podano. »Človek pade, Gospod nas odreši, umrl je za vse nas, za tiste, ki so bili, smo in bodo,« je dejal Brula. Tudi nastopajoči so bili po njej vidno zadovoljni. Med odhajajočimi si lahko videl poganskega starorimskega vojaka, ki – tako je delovalo – kar ni zmogel verjeti, da je že vsega konec. Jezusa, ki se je še malo pred tem mukoma grudil pod težo križa med potjo na Golgoto, je z roko suval še celo pot do objektov nekdanjega nunskega samostana, kjer po novem pripravljajo pasijon. Številni drugi pa so se zlahka sprijaznili s koncem premiere in nemudoma odložili masivne križe na prikolico. Ko je bila zvrhana, je z njimi odbrzel traktor.
Človek pade, Gospod nas odreši, umrl je za vse nas, za tiste, ki so bili, smo in bodo.
Tribune so bile polne, več nadaljnjih predstav je že razprodanih.
Prva ponovitev je sledila že včeraj in posegla celo v ure volitev. Zaradi pasijona so volišče z upravne enote prestavili v Puštal onkraj Poljanske Sore, na prizoriščih pasijona v starem jedru pa je bilo od 16. ure gibanje omejeno.
Letošnja uprizoritev je sicer prva, odkar so ga leta 2016 vpisali na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, pa tudi prva po prenovi dobršnega dela mestnega jedra Škofje Loke. Ta je bila tako obsežna, da je Ločanom – če tako zapišemo – izpodmaknila zgodovinska tla pod nogami. Izvirno zemljino mestnih trgov in ulic so odstranili do poldrugega metra ali dveh globine in jo nadomestili z anonimnim gramozom, betonom ter granitnimi kockami, ki jih bodo morali Ločani še temeljito »uhoditi«, da bi postale del mestne identitete.
