V Sloveniji je v zadnjih letih opaziti izrazit porast tujih študentov, predvsem iz držav zunaj Evropske unije. Še posebej izstopa Indija, od koder se je število študentov v zgolj štirih letih povečalo s 144 na 1.080, kar pomeni približno 650-odstotno rast v primerjavi s študijskim letom 2021/2022. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino opaža med tujimi študentki zlorabo sistema, zato so že lani sprejeli nov zakon, ki prvič uvaja obvezne intervjuje za del tujih kandidatov in omogoča zavrnitev vpisa, če obstaja utemeljen sum, da namen prihoda ni študij.

Po podatkih ministrstva se je močno povečalo tudi skupno število študentov iz držav zunaj EU. V študijskem letu 2010/11 jih je bilo v Sloveniji 630, letos pa že 9.296. To pomeni skoraj 15-kratno povečanje oziroma približno 1.376 odstotkov več kot pred petnajstimi leti. Ob tem je zanimivo, da je skupno število študentov v Sloveniji v istem obdobju padlo z 92.581 na 75.993, število slovenskih študentov pa z več kot 91.600 na 63.398.

FOTO: EvŠ

Ministrstvo: Del rasti ni posledica le večje privlačnosti Slovenije

Na ministrstvu poudarjajo, da internacionalizacija visokega šolstva prinaša številne prednosti, vendar opozarjajo, da vseh številk ni mogoče pripisati zgolj večjemu zanimanju za študij v Sloveniji. »Čeprav internacionalizacija visokega šolstva prinaša pomembne koristi za kakovost študija, raziskave in mednarodno konkurenčnost, podatki jasno kažejo, da se je v zadnjih letih število študentov iz držav zunaj EU izrazito povečalo. Del tega povečanja ni zgolj posledica večje privlačnosti slovenskega visokošolskega prostora, temveč tudi zlorab sistema, zlasti v obliki t. i. fiktivnih vpisov iz nekaterih migracijsko bolj izpostavljenih držav. Takšne prakse so nesprejemljive, saj spodkopavajo integriteto visokega šolstva in zaupanje v sistem.«

Indija izstopa, največ študentov sicer prihaja s Balkana

Čeprav po številu še vedno prevladujejo študenti iz držav Zahodnega Balkana, je rast pri nekaterih drugih državah bistveno hitrejša. Največ tujih študentov iz držav zunaj EU prihaja iz Srbije, od koder jih je 2.451, sledijo Bosna in Hercegovina s 1.723 študenti, Severna Makedonija s 1.657, Indija s 1.080, Ruska federacija s 430, Ukrajina s 331, Črna gora s 324, Kosovo z 250, Bangladeš z 249 in Pakistan s 106 študenti.

FOTO: EvŠ

Posebej izstopa prav Indija. Leta 2021/22 je bilo v Sloveniji 144 indijskih študentov, leto pozneje 350, nato 501, v študijskem letu 2024/25 že 958, v letošnjem študijskem letu pa 1.080. Velik skok beleži tudi Bangladeš, kjer se je število študentov povečalo z 19 na 249, ter Pakistan, kjer se je v istem obdobju povečalo z 39 na 106. Ministrstvo med migracijsko bolj izpostavljenimi državami posebej omenja Indijo, Bangladeš, Pakistan in Nigerijo.

Večji osip po prvem letniku

Na ministrstvu spremljajo tudi študijsko uspešnost tujih študentov. Prav pri delu študentov iz tretjih držav opažajo težave. »Pri delu študentov iz tretjih držav, ki potrebujejo vizo za vstop v schengensko območje, zaznavamo izrazito višji osip po prvem letniku študija. Takšni podatki jasno kažejo, da v določenih primerih prihaja do neskladja med formalno izpolnjevanimi pogoji za vpis in dejansko pripravljenostjo ali motivacijo za študij,« pojasnjujejo.

Priznavajo tudi, da so v zadnjih letih skupaj z visokošolskimi zavodi zaznali primere, ko študij ni bil glavni razlog prihoda v Slovenijo. »Takšne zlorabe niso dopustne, saj ogrožajo integriteto visokošolskega sistema in njegov osnovni namen – kakovostno izobraževanje.«

 FOTO: Voranc Vogel

Novi zakon uvaja obvezne intervjuje

Prav zaradi tega je ministrstvo v novem Zakonu o visokem šolstvu uvedlo dodatne varovalke, ki se letos uporabljajo prvič. Kandidati iz držav z višjim migracijskim tveganjem morajo pred vpisom opraviti neposredni intervju, na katerem visokošolski zavod preveri njihovo pripravljenost za študij. Če upravičeno podvomi o verodostojnosti predloženih dokazil ali znanja kandidata, lahko prijavo zavrne, zoper takšno odločitev pa ni pritožbe.

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da cilj ukrepov ni omejevanje prihoda tujih študentov, temveč zaščita slovenskega visokošolskega sistema. »Naš cilj je jasen: Slovenija ostaja odprta in privlačna študijska destinacija za motivirane študente, hkrati pa ne bomo dopuščali zlorab, ki izkoriščajo izobraževalni sistem za druge namene.«

Ministrstvo sicer nima izpostavljenih konkretnih podatkov o tem, koliko tujih študentov po prihodu v Slovenijo preide iz študentskega statusa v redno zaposlitev oziroma zaprosi za dovoljenje za prebivanje in delo. Se pa iz raziskave, ki jo je ministrstvo naročilo v letih 2024–2025, kaže, da Slovenija za mnoge ni le začasna postaja. Med sodelujočimi tujimi študenti, ki bodo zaključili študijski program, jih je tretjina še neodločenih glede nadaljnjega študija, skoraj tretjina pa načrtuje nadaljevanje študija v Sloveniji. Še bolj zgovoren je podatek o zaposlitvi. »Z vidika zaposlitve več kot 60 odstotkov tujih študentov po zaključku študija namerava iskati zaposlitev v Sloveniji, kar kaže, da države ne dojemajo le kot začasne študijske destinacije, hkrati pa znaten delež razmišlja tudi o zaposlitvi v drugih državah EU, predvsem zaradi boljših ekonomskih pogojev,« pojasnjujejo na ministrstvu.