Skriti biser na obrobju prestolnice, kjer so snemali prizore za film o Metodu Trobcu (FOTO)

Ko se začne cesta iz Medvod vzpenjati proti Polhograjskim Dolomitom, se svet nenadoma umiri. Promet izgine, hiše postanejo redkejše, nad dolino pa se odpre pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Le 13 minut vožnje iz prestolnice ležijo Žlebe, vas, za katero marsikdo še nikoli ni slišal, čeprav skriva več zgodb kot marsikateri turistični kraj.

Žlebe, po ljudsko Marjeta, so znane predvsem pohodnikom, ki se odpravljajo proti Jeterbenku in na Katarino, nekoč pa so bile pomembnejše od samih Medvod. Po starih zapisih je imela vas že pred več kot tristo leti skoraj štirideset hiš, medtem ko so bile Medvode le majhen zaselek.

Hiša v Žlebeh, ki je v filmu dobila vlogo domačije Metoda Trobca. FOTO: S. N.

Znameniti ovinek, na katerem so v filmu postavili avtobusno postajo, na kateri je serijski morilec nadlegoval starejšo gospo. FOTO: S. N.

Kot v drugem svetu

Po podatkih statističnega urada iz leta 2025 tu živijo 603 prebivalci, od tega 97 otrok do 14. leta starosti, Žlebe pa ostajajo tiha in mirna vasica, kjer se ljudje med seboj pozdravljajo in kjer letni časi še vedno določajo ritem življenja. Pred hišami še vedno stojijo skladovnice drv, po dvoriščih se slišita kikirikanje in pasji lajež, z bližnjih travnikov, na katerih se pasejo krave in ponekod tudi koze, diši po senu.

»Prednost življenja tukaj je, da si čisto blizu Ljubljane, občutek pa je, kot da si v drugem svetu. Vas je še povsem podeželska, veliko je kmetij, polja in travniki so lepo obdelani. Polhograjci so na dosegu, tu je zelo mirno in idilično, vaščani se poznamo med seboj in se dobro razumemo,« pripoveduje domačinka.

Vasico je lani za nekaj tednov vendarle vznemirilo nekaj povsem drugačnega, lahko bi rekli celo zloveščega. Postala je namreč kulisa za snemanje nadaljevanke Pošast za železno zaveso o največjem in edinem slovenskem serijskem morilcu Metodu Trobcu. »Nekaj tednov so snemali in v tem času smo vaščani in naključni sprehajalci radi malo pofirbcali. Sama sem enkrat slišala strašen krik. To je bilo, ko so snemali prizor na avtobusni postaji, ko je Trobec nadlegoval starejšo žensko. Kričanje se je slišalo tudi, ko mu je ena ušla. Bilo je kar srhljivo,« se spominja sogovornica.

Legende o jetrbenških vitezih

A po končanem snemanju se je življenje hitro vrnilo v stare tirnice. Čeprav v vasi danes ni več trgovine niti nekoč priljubljene gostilne Cvajnar, domačini pravijo, da jim največ pomeni prav mir. Dvakrat na teden sicer pripelje kombi s kruhom in drugimi izdelki, po večje nakupe, na pošto, v banko, k zdravniku in po vse ostalo se morajo odpraviti v Presko, Medvode ali naprej v Ljubljano. Vasici se v kratkem obeta tudi manjše postajališče za sistem izposoje električnih koles MedvodEK, kar bo prebivalcem nekoliko skrajšalo razdaljo do Medvod. Novo pridobitev so izglasovali vaščani v okviru participativnega proračuna.

Edinstveni razstavni prostor FOTO: Visit Medvode

»V vasici nimamo ničesar drugega kot mir in idilo. To je dandanes velik luksuz! Lepo se je pripeljati domov iz službe,« še pove naša sogovornica in poudari, da za živahen vaški utrip še dodatno poskrbijo v turističnem društvu Žlebe - Marjeta, kjer so že začeli priprave na veliko obletnico, ki jo bodo praznovali letos, ko mineva 500 let od izgradnje njihove čudovite cerkve svete Marjete, ki bdi nad njihovo vasico. Poznogotska cerkev z mogočnim zvonikom in starimi freskami je eden največjih skritih biserov medvoške okolice. Društvo vsako leto organizira tudi zelo obiskan pohod po poteh roparskih vitezov.

Nad vasjo se dviga priljubljena pohodniška točka Jetrbenk, gozdnati hrib, ovit v legende, povezane predvsem z roparskimi vitezi Jeterbenškimi, takrat Hertenberškimi, ki naj bi nekoč živeli na gradu Stari Jeterbenk (Alt Hertenberg) in plenili po okoliških vaseh. Ljudje so se jih bali, njihove zgodbe pa so se ohranile stoletja. Jeterbenški vitezi so bili sicer ena od vej fevdalne plemiške rodbine Ortenburžani.

Legenda pravi, da sta zadnja graščaka na Jetrbenku, Jakob in Marjeta Hertenberška, pred smrtjo zaradi slabe vesti dala postaviti dve cerkvi, poleg svete Marjete tudi svetega Jakoba nad Katarino, druga legenda pa pravi, da so cerkev svete Marjete zgradil iz kamnitih ruševin jetrbenškega gradu, ki ga je leta 1511 popolnoma porušil veliki potres.