Skriti dragulji Hotiškega jezera in gozda Orlovšček: redke ptice, vidra in orjaški črni topol

Člani Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Zavoda Logarica so pripravili jubilejni, deseti naravoslovni dan ob reki Muri. Dvajset ljubiteljev narave se je zbralo ob Hotiškem jezeru, imenovanem Jula, ki kot nekdanja mrtvica nudi zavetje številnim ogroženim vrstam. Skupina je bila ravno pravšnja za tiho opazovanje, kar jim je omogočilo, da so si že na začetku pobližje ogledali vodno grebeniko, redko rastlino, značilno za stoječe vode, ter opazovali samca laboda grbca, medtem ko je njegova družica v bližnjem vrbovju že valila jajca.

Pot so nadaljevali v gozd Orlovšček pri naselju Hotiza, ki kljub svoji majhnosti predstavlja ključen ostanek nekdanjih prostranih hrastovo-brestovih poplavnih gozdov. Danes je znova v lasti grofov Zichyev, nekdanjih lastnikov beltinskega gradu, zaradi svoje izjemne biodiverzitete pa je vključen v Unescovo Čezmejno biosferno območje Mura-Drava-Donava. Ime gozda po nekaterih virih izhaja iz ljudskega poimenovanja velikih ujed, zlasti orla belorepca, ki velja za največjega evropskega orla. Udeleženci so ga med sprehodom pod krošnjami celo zaslišali, kar je potrdilo pomen tega habitata za redke ujede.

V gozdu so našteli in prepoznali kar 32 vrst ptic, med katerimi so izstopali duplarji, kot so vijeglavka, črna in siva žolna, golob duplar, belovrati muhar ter brglez. Številna dupla v starih drevesih pričajo o visoki stopnji ohranjenosti gozda, ki nudi dom tudi številnim žuželkam. Med sprehodom so opazili majskega hrošča, bakrenastega krešiča in strupeno vijoličasto majnico, poseben vtis pa je pustil svatbeni ples metuljev zelenih dolgotipalkarjev.

Raziskovanje so sklenili na čistini sredi gozda. FOTOGRAFIJE: Monika Podgorelec in Branko Bakan

Naravoslovno bogastvo se je zrcalilo tudi v dvoživkah, saj so ob mlakužah opazili redkega plavčka in rosnico. Za vrhunec dneva je poskrbela vidra, ki je neustrašno prečkala gozdno pot in skupini ponudila redek prizor v živo. Poleg živalskega sveta so udeleženci spoznavali še bogato rastlinstvo, od rjavo rdeče krvomočnice in dišeče lakote do rumene rumanke, ki na prvi pogled spominja na mrtvo koprivo. Raziskovanje so sklenili na čistini sredi gozda ob mogočnem, a žal odmrlem črnem topolu. Z obsegom debla nad 560 centimetrov ta drevesna naravna vrednota ostaja mogočen simbol neokrnjene narave ob Muri.