Skrivnostne maske v vasi goriškega slavčka

V sobotnem popoldnevu se odpravimo v vas Vrsno, ki leži v bližini dveh bolj znanih pustnih središč v okolici Kobarida, Drežnice in Drežniških Raven. V rojstnem kraju pesnika Simona Gregorčiča tradicijo pusta negujejo člani Turističnega društva Planinski raj Vrsno. Naša radovednost je toliko večja, ker so njihove šege skoraj neznane.

Cesta se iz Kobarida najprej vije ob reki Soči, potem pa se odcepi levo in se strmo vzpne proti vasi. Ne da bi dočakal posebno dobrodošlico, opazim, da potekajo še zadnje priprave na sobotni pohod po naselju. Smo tujci morda zmotili dosedanjo skrivnostnost njihovega pustnega dogajanja? Priprave in začetek obhoda spremlja le nekaj domačinov. Vrsnski pust torej ni niti karneval niti povorka, ki bi pritegnila obiskovalce od blizu in daleč, ampak njihov pust, tako ga moramo tudi sprejeti. To je pustna šega strnjene vasi, kjer se srečujeta tradicija in sodobnost, in tega jim ne smemo zameriti.

Vrsnski pust ima že dolgo tradicijo, kar dokazuje ustno izročilo, ohranjena pa je celo fotografija pustnih šeg teh krajev, stara skoraj sto let. Pustovanje na Vrsnem traja štiri dni. Na debeli četrtek je tako imenovani stricou pust. Odvija se zvečer in se nadaljuje pozno v noč. Vaški strici, to so seveda neporočeni fantje, tekajo naokrog in zvonijo s kravjimi zvonci, zavezanimi okrog pasu.

Nadaljuje se na pustno soboto, ko gre sprevod od hiše do hiše, kamor nosi pomlad in želje za dobro letino, v zahvalo pa ljudje, ki jih sprejmejo, darujejo klobase, jajca in vino. Na pustno soboto je sprevod enak kot v nedeljo, le da ga spremljata še maškarja z okrašeno korpo ali košaro za jajca, in aprtnkam, to je košem, v katerem zbirajo klobase in vino.

V nedeljo, ki ji pravijo tudi debelnca, je na Vrsnem dogodek, kamor so povabljeni vsi vaščani. Nekoliko se razlikuje od drugih pustnih karnevalov, saj je bolj družabno srečanje za vse prebivalce vasi. Začne se s pustnim sprevodom, nato pa so na vrsti skeč, srečelov in živa glasba, na voljo pa sta tudi kuhano vino in čaj. Pustno rajanje se nadaljuje pozno v noč.

Sprevod sestavljajo maškarji. To so fantje, oblečeni v lepa oblačila z našitimi čipkami in čuškami, to je dolgimi, pisanimi trakovi iz krep papirja. Na glavah imajo posebna pokrivala. Prvi nosi zastavo, drugi ima piščalko in palico, muzikant ima harmoniko, zraven pa je še eden, ki nosi lepo okrašeno kandrejo oziroma stol.

Med maškarje spadajo tudi pari, enako oblečeni fantje in dekleta, ki hodijo za njimi. Ko se sprevod ustavi, zaplešejo. Sledi jim nekaj cgajnarjev, to so nekakšni cigani, ki so vedno malo drugačni. Na koncu s kravjimi zvonci okoli pasu hodijo še pusti oziroma, kot jim pravijo, pstje, njihova tradicionalna maska, narejena iz ovčje kože in ovnovih rogov, z dolgim usnjenim jezikom. V rokah nosijo žensko nogavico, napolnjeno s pepelom, s katero lovijo otroke. Pust se konča na pepelnično sredo, ko umrlega pusta položijo na pare, kjer leži ves dan, zvečer pa mu pripravijo pustni pogreb in ga sežgejo.