Slabši časi za goljufive vinogradnike, to prinaša novi zakon

V teh dneh potekajo prve trgatve po sprejetju novega zakona o vinu. Državni zbor ga je sprejel februarja letos, nadomestil je skoraj 20 let star dosedanji zakon.

»Naša branža je v zelo nezavidljivem položaju. Z novim zakonom smo želeli vzpostaviti neko osnovno higieno in red. Predvsem gre tu za masne bilance. Da bomo vedeli natančno, koliko grozdja predelamo, koliko vina iz tega nastane in kako ter kam grozdje migrira,« nam je uvodoma povedal Jure Grubar, direktor in glavni enolog Kleti Krško, je tudi direktor Vinske družbe Slovenije, ambasador cvička 2025 in eden osrednjih snovalcev novega zakona. Človek, ki za cviček in vino živi 24 ur na dan. Zato ga bolijo lumparije, ki se dogajajo po slovenskih kleteh.

Potrebujemo evidence!

Jure Grubar je izjemno ponosen na njihov cviček. FOTO: Klet Krško

»Smisel vsega je, da branimo slovensko poreklo in naše vinogradniške oziroma geografske označbe. Že vrsto let, lahko rečem že desetletja, opažamo, da so takrat, ko grozdja primanjkuje, ker narava zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne da dovolj pridelka, kleti okoli nas vedno polne grozdja. Čeprav imamo zaščitene označbe porekla in vinogradniške označbe, lahko upravičeno dvomimo o izvoru grozdja. V novem zakonu o vinu pa branimo prav te geografske označbe,« je bil jasen Jure Grubar.

»Letos so zato že obvezne prijave pridelka, prijaviti pa jih je treba do 20. novembra. Kar pomeni, da se bodo v ozadju stvari še bolj razčistile – koliko si predelal na določeni parceli. Gre za tehnične stvari, ki bodo na koncu pripeljale do sledljivosti in masnih tokov. V register vina se bodo morali vpisati tisti, ki obdelujejo najmanj 0,05 hektara vinogradov oziroma pet arov. Vpis je obvezen tudi za tiste z manjšo površino, če del ali celoten pridelek tržijo, pridelujejo vino z geografsko označbo oziroma aromatizirane vinske proizvode. Vpis oziroma prijavljanje pridelovalca nič ne stane. Potrebujemo evidence!« je odločen Grubar.

Po stari ureditvi fizična oseba grozdja ni mogla kupiti, ampak je za to potrebovala podjetje, zato so se ljudje pogosto znašli po svoje in grozdje kupovali na črno. Novi zakon zdaj to spreminja in nakup grozdja omogoča tudi fizičnim osebam, kar je po njegovih besedah zelo dobrodošla sprememba, še posebno pa je aktualna v času trgatve. Vse novosti pa vsem seveda niso pogodu.

Ureditev razmer

Direktor in glavni enolog Kleti Krško poprime za vsako delo, med trgatvijo pa sploh. FOTO: Klet Krško

»Zakon je jasen: vsa vina, pridelana na območju Republike Slovenije, morajo pridobiti analizni izvid. Tudi vina brez geografske označbe, torej vino, ki je samo pridelano v Sloveniji in nima, denimo, geografske označbe Dolenjska. Zaradi česar smo zdaj naleteli na silovit odpor dela tako imenovanih naravnih pridelovalcev, ki imajo pomisleke glede senzoričnega dela analiznega izvida. Pravijo, da takšnega izvida ne morejo dobiti, da gre za specifiko in da smo edini v Evropi. To ne drži. Namen tudi nikakor ni bil, da bi kogar koli rušili ali onemogočali. Pomembno pa je, da so določeni kemijski parametri v skladu z evropsko zakonodajo in da se izda analizni izvid oziroma opravi vsaj kemijski del analitike tudi pri vinu brez geografske označbe. Vemo namreč, da se je v ozadju že od nekdaj marsikaj skrivalo. Zato je to tudi velik korak naprej pri sledljivosti,« se je Grubar odzval na tisti del kritične javnosti, ki mu ne diši, da bi morali za svoja t. i. naravna vina, ki jih dajejo na trg, pridobiti še dodatno dokumentacijo. Odzivov zato ne manjka.

»Kdor ima čiste namene, si želi transparentnega poslovanja. Vsem je jasno, da bomo na tak način lahko dosegli boljše razmere pri cenah. Čeprav je Slovenija majhna in butična, pridelujemo zelo široko paleto vin, ki lahko po kakovosti parirajo vinom z vsega sveta. Prepričan sem, da je prav, da branimo svoje poreklo in svoje vinogradniške oziroma geografske posebnosti. Samo na tak način bomo lahko dosegli ustrezno razliko v ceni. Na koncu bo odločala ekonomika. Če bo vinogradništvo ekonomsko vzdržno, bodo vinogradi obstali,« je bil še naprej pragmatičen in direkten Grubar, ki se tudi sam, kot Klet Krško, sooča z matematiko.

»Da imamo pri cvičku, ki je vino z zaščiteno označbo porekla, na trgovskih policah tak razpon cene, je absurd. Tudi v letnikih, ko grozdja ni. Če želimo dolgoročno obdržati vinograde in vinogradniške površine – vemo pa, da obseg obdelovanih površin upada – moramo vzpostaviti tržni model. To je značilnost vseh resnih vinskih držav. Vzpostaviti moramo osnovni red in higieno,« je nadaljeval ter opozoril, da se cviček PTP prodaja pri različnih trgovcih po zelo različnih cenah.

Domače salame in cviček gredo z roko v roki. FOTO: Drago Perko

»Pri nas v Kleti Krško je vse črno na belem in imamo velike težave, ker cene ne moremo dvigniti oziroma trgovci novih cenikov ne potrdijo. Zakaj? Ker pridelovalci okoli nas ne dvigujejo cen. Kako njim ekonomika zdrži v tem kreativnem sistemu, je zame skoraj nerazumljivo. Zato tudi na glas povem: če želimo preživeti, če smo na svetu skoraj sto let in želimo biti še naslednjih sto, bomo morali na tem področju nekaj narediti. Sicer za nas ne bo prostora,« je bil vnovič jasen Grubar, ki je za konec še poudaril, da je namen novega zakona vzpostavitev boljših in bolj urejenih razmer.