Slavek in Suzana skupaj v vodo 
in ogenj

GORNJA RADGONA – Slovenski gasilci in gasilke so pripravljeni tvegati življenje, ko je treba pomagati, znani pa so tudi po tovarištvu in družabnosti. V teh jesenskih dneh, ko so vinske kleti, shrambe in zamrzovalniki polni pridelkov narave in pridnih rok, sta se za skupni skok »v ogenj in v vodo« odločila dolgoletna gasilca, 65-letni Slavek Žižek in 52-letna Suzana Fekonja. 
Veseli dogodek gasilske poroke so pripravili v gasilskem domu PGD Stavešinci, kjer so v prisotnosti številnih gasilcev, svojcev in prijateljev izpeljali civilni obred. V imenu občine Gornja Radgona in Republike Slovenije sta ga opravila Aleksander Grah in matičarka Stanka Kralj, priči mladoporočencev pa sta bili prav tako dolgoletna gasilca: ženinu je stal ob strani brat Srečko, nevesti sin Marko.

Pred leti je šel Slavek v pekarno na avtobusni postaji v Gornji Radgoni in tam spoznal prijazno prodajalko Suzano. Iskrica je preskočila in kmalu sta zaživela skupaj, zdaj, ko se je Slavek, ki je bil zaposlen v Telemachu, upokojil, pa končno odločila uzakoniti svojo ljubezen. Skupaj imata pet otrok, ona tri in on dva, oba sta namreč že bila enkrat poročena.

»Res mi je v čast, da sem lahko v tem trenutku z vama. Najprej bi vama čestital in zaželel obilico lepih trenutkov. Dragi brat, ki si pred nekaj dnevi dopolnil 65 let in se upokojil: če te človek pogleda, težko verjame, tebi leta niso delala težav. In upam, da ti jih še kar nekaj časa ne bodo,« je na poroki raportiral ženinov mlajši brat in priča Srečko.

Slavek se je rodil septembra 1951 očetu Slaveku in mami Mariji. Kmalu po končani osnovni šoli je šel v sosednjo Avstrijo, kjer se je učil za pleskarja. Po vojaščini se je še izobraževal, nato pa odšel v Nemčijo in se tam poročil. A tujina ni bila zanj, saj sta se z ženo kmalu vrnila domov in si začela graditi dom. Delovna pot ga je vodila k Slogi, Elradu, pri zasebniku se je usposobil za elektrikarja in kmalu zatem stopil na samostojno pot obrtništva.

Najprej je bil njen mentor

Suzana je prvi list svoje življenjske knjige odprla leta 1964. V otroštvu in mladosti ji ni bilo postlano z rožicami, saj ni poznala razposajene otroške igre, ko je pri kmetih, kjer je preživljala otroštvo, delala, da je lahko preživela. Kljub vsemu se je izučila poklica in se zaposlila. Kot mlado dekle si je ustvarila družino, a se ni izšlo. Šla je naprej in tako jo je pot pripeljala v Očeslavce k Slaveku.

Glavni razlog, da se je poroka odvijala v gasilskem domu, je bil seveda v tem, da sta oba mladoporočenca dobršen del življenja posvetila prav gasilstvu. Slavek je v njihove vrste stopil že v 70. letih prejšnjega stoletja, že neprekinjenih 35 let je poveljnik PGD Stavešinci. Kljub letom je še vedno operativec in se postavi v desetino, ko kdo manjka. V minulih letih je vzgojil številne desetine podmladka, čeprav mu je v največji ponos ženska desetina. Bil je mentor, sodnik in še kaj. Zdaj je že veteran in tako PGD zastopa na Gasilski zvezi Gornja Radgona, kjer je bil član poveljstva in raznih odborov.

Tudi Suzana je dolgoletna gasilka, saj je v te vrste stopila že v Gornji Radgoni. Potem ko je prišla v Stavešince, je svojo gasilsko pot nadaljevala in je takoj stopila v žensko desetino. Postala je ena izmed gospodinj v PGD Stavešinci, ki ob proslavah, obletnicah ali na občnem zboru poskrbijo, da vsi ti dogodki ostanejo v spominu tudi zaradi pogostitev. Vsi, prijatelji, gasilski tovariši, člani družin in drugi, želijo mladoporočencema vse najboljše.