Slovenci razvili krompir, ki se sam brani pred škodljivci

Prihajajo dnevi, ko bomo na vrtovih in njivah pozorno zrli v naš krompir. Na delu bo spet koloradski hrošč, nočna mora naših kmetov. Obstaja pa tudi krompir, ki je proti hroščem imun in se brani kar sam. Še več, razvili so ga v Sloveniji.

»Raziskava je nastala v zglednem sodelovanju več ustanov, z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Kmetijskim inštitutom Slovenije,« pojasnjuje Kristina Gruden, sistemska biologinja z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo vodi skupino 30 raziskovalk in raziskovalcev, ki preučujejo odzive rastlin na stres, bolezni in škodljivce. »Na Biotehniški fakulteti delajo s proteini iz gliv, iz ostrigarjev, torej gob, ki jih jemo. Ugotovili so, da se ti proteini posebej vežejo na lipide v membranah prebavnega sistema hroščev in tam naredijo luknjo.«

Pet let raziskovanja

Pomembno je, kot dodaja, da proteini delujejo v prebavilih hroščev, ne pa tudi drugih žuželk. Posledica je, da hrošči začnejo slabše jesti, počasneje rastejo, nekateri poginejo. »Tako smo se odločili, da bi razvili rastline krompirja, ki bi vsebovale te proteine. Ko koloradski hrošč tak krompir poje, mu ne gre več prav dobro. Rastline so tako pred njim zaščitene,« pojasnjuje. A pot do takšne rastline ni preprosta. »Najprej moramo dobro razumeti, kako celice krompirja delujejo. Če vanje vnesemo nove proteine iz ostrigarja, moramo paziti, da s tem ne porušimo delovanja rastline. Prva naloga je, da krompir še vedno dobro tvori gomolje,« poudarja Grudnova. Naposled so dobili rastline, ki so bile uspešne, so dobro tvorile gomolje in lepo rasle. Če bi jih videli v laboratoriju; res so videti zelo lepo, skoraj lepše kot izvirne rastline,« opiše. Nakar so raziskovalci pripravili več različnih linij in jih preizkušali v laboratoriju. »Najprej smo jih testirali tako, da smo koloradske hrošče dali na cele rastline v naših laboratorijih,« pove Grudnova. Poljskega poskusa v Sloveniji niso mogli izvesti.

Rastlinam pomagajo, da se prilagodijo na podnebne spremembe.

Izjemno stroga pravila

Raziskava je trajala pet let. »Zdaj je ta krompir tako imenovani transgeni krompir, se pravi, gensko spremenjeni organizem. V Evropi ga tako in tako ne nameravamo komercializirati, ne bo prišel na trg. Ustanovili smo podjetje, ki ga poskuša komercializirati na trgih v Ameriki, Južni Ameriki in na Kitajskem,« naša sogovornica pojasni, kako bo slovensko odkritje še kako prav prišlo vsemu svetu, le Evropi ne. V Evropi transgene rastline niso povsem prepovedane, toda zanje veljajo zelo stroga pravila. Po odobritvi se lahko uvažajo in uporabljajo v hrani ali krmi, a gojenje je močno omejeno. Na ravni EU je za pridelavo odobrena le gensko spremenjena koruza MON810, številne države članice pa lahko gojenje takšnih rastlin na svojem ozemlju prepovejo. Prav zato raziskovalci opozarjajo, da je Evropa pri uporabi teh tehnologij precej bolj zadržana kot drugi deli sveta. »Ta trenutek ima gensko spremenjena hrana tako pri nas kot ponekod v Evropi negativno konotacijo,« pravi dr. Grudnova, ki ob tem izpostavi znanstveno osnovo.

»Najprej moram poudariti, da smo raziskovalci in da delamo na podlagi dejstev. Dejstvo je, da se ta tehnologija danes drugod po svetu s pridom uporablja, in to v zelo širokem obsegu. Evropa je ostala nekakšna izjema, prostor, kjer tega še vedno ne počnemo. Ko je tehnologija konec devetdesetih let prišla na trg, je bilo veliko pomislekov, da še ni dovolj preizkušena. Danes pa imamo za sabo že 30 let varne uporabe. Ni bilo primera, ki bi pokazal, da bi se zaradi nje zgodilo kaj škodljivega. Zato res ne vidim razloga za takšen strah. Pogosto se je omenjalo tudi, da tehnologija ni dovolj natančna, da ne vemo, kam vnašamo gene, in podobno. Danes imamo nove metode, pri katerih zelo natančno vemo, kje v genomu naredimo spremembo. Kljub temu je odpor javnosti pri nas še vedno podoben, kot je bil na začetku. Ob tem rada poudarim zanimivo razliko: kadar gre za zdravljenje ljudi, je odnos pogosto drugačen. Če na primer s tehnologijo CRISPR pomagamo otroku, ki ima okvarjen gen, tako da mu dodamo oziroma popravimo delujočo različico gena, gre prav tako za gensko spremembo. A v medicini ljudje to veliko lažje sprejmejo kot pri rastlinah.«

Mladi krompir že veselo raste, a v Sloveniji ga ne bomo jedli.

Opozoriti velja še na en pomemben vidik: »Če bi uvedli tak transgeni krompir, bi lahko zmanjšali uporabo pesticidov, kar bi bilo veliko bolje za okolje. Z dopuščanjem novih tehnologij lahko v resnici okolje bolje varujemo. To je pomembno tudi za kmeta. Prav kmetje so namreč med najbolj izpostavljenimi insekticidom, saj so pri škropljenju neposredno v stiku z njimi,« še pove dr. Grudnova, lani tudi dobitnica Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije. Pa ne le krompir, ekipa, zbrana okoli prof. dr. Kristine Gruden, brani pred škodljivci, boleznimi in okoljskim stresom tudi druge rastline, v tem hipu potekajo raziskave za paradižnik in sadno drevje.