Slovenci redno uporabljamo nevladne organizacije, pa tega niti ne vemo

Na nedavni svetovni dan nevladnih organizacij je Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) začel kampanjo #NeVidnO, v kateri bodo z objavami in videi na družbenih omrežjih ves mesec opozarjali na pomemben prispevek nevladnih organizacij v družbi. Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo, njihovo delo največkrat ostaja nevidno, spregledano in samoumevno. Pogosto pa so prve, ki reagirajo tam, kjer državi ne uspe ali ne zmore sama poskrbeti za tisto, kar potrebujejo ljudje za varno in kakovostno vsakdanje življenje.

Da ne moremo govoriti o obrobnem delu družbe, kažejo podatki, da v Sloveniji deluje več kot 27.373 nevladnih organizacij (NVO), po štiri in pol na vsak slovenski kraj. Dobrih 90 odstotkov jih temelji izključno na prostovoljskem delu.

Slovenska javnost o nevladnih organizacijah še vedno ve premalo oziroma ima pogosto zmotne predstave in prepričanja, pravi Goran Forbici, direktor CNVOS, krovne mreže nevladnikov. Velik del prebivalstva redno uporablja njihove programe ali storitve, ne da bi se tega zavedal. Nevladniki so prisotni povsod, v vsaki slovenski občini in kraju. Z nami so tudi takrat, ko je težko. Nevladniški so, denimo, TOM in SOS telefon, pa tudi Delavska svetovalnica, Karitas in Rdeči križ, gasilska, izobraževalna, športna in kulturna društva, organizacije bolnikov, mladinski centri, društva upokojencev in številne druge lokalne pobude.

Marsikdo negoduje nad njihovim številom in bi jih vsaj polovico odpravil. Forbici o tem pravi: »Sem eden tistih, ki v nevladnih organizacijah vidijo jasen dokaz, da smo v Sloveniji ljudje še vedno povezani, se radi družimo in sodelujemo. Nevladne organizacije, med katerimi prevladujejo majhna lokalna društva, so temeljno družbeno vezivo. Več ko jih je, bolje je. Alternativa je slaba, atomizirani posamezniki, ki jim ni mar za sokrajane in skupnost.«

»Nevladniki javnih sredstev ne prejmejo za vbogajme in darila, državne dotacije prejmejo za opravljanje dejavnosti in storitev,« razlaga Goran Forbici. FOTO: Leon Vidic

Prostovoljci so gonilna sila nevladnega sektorja. Celoten nevladniški servis državljanov, od socialnega varstva, kulture, zdravstvene preventive do športa, brez entuziazma prostovoljcev ne bi mogel delovati. Več kot polovica je prostovoljk. Največ, 36 odstotkov, jih je starih od 30 do 60 let, 35 odstotkov jih ima več kot 60 let in so večinoma aktivni v društvih upokojencev.

Mladih je 18 odstotkov, mlajših od 18 let pa deset odstotkov. »K prostovoljstvu jih zagotovo ne pritegnejo kakšne posebne koristi. Materialnih namreč ni nobenih. Je pa občutek, da pomagaš, si solidaren in v družbi ljudi, ki jim je enako kot tebi mar za skupnost in ljudi okrog nas, najboljši občutek na svetu!« pravi Forbici.

Želijo si pomladitve

Nevladne organizacije so leta 2024 skupaj ustvarile nekaj več kot 1,4 milijarde evrov prihodkov. Od tega je bilo 648 milijonov evrov javnih sredstev. »Tega denarja ne prejmejo za vbogajme in za darila, ampak za opravljanje dejavnosti in storitev. Z dotacijo država ali občina za prebivalce ali družbene skupine naroči, plača in zagotavlja kakšno socialnovarstveno storitev, zagotovi šolanje naših otrok v Zavodu sv. Stanislava, omogoči kulturno predstavo v kakšni vasi ali požarno varnost v naseljih,« razlaga sogovornik.

Nevladne Organizacije

Več kot polovica sredstev prihaja iz drugih virov: članarin, donacij posameznikov in podjetij, sponzorstev, prihodkov od lastne dejavnosti ter evropskih in drugih mednarodnih projektov. Skoraj polovica nevladnih organizacij pa ne prejema javnih sredstev, ne državnih ne občinskih.

»Kadra jim pogosto primanjkuje, velik izziv je tudi pomladitev,« opozarja Forbici. Prav tako so težava inovacije in digitalni prehod: »V tujini to pogosto financira zasebna filantropija. Mi smo majhna država, z zelo omejenimi filantropskimi sredstvi. Država pri nevladnikih raje financira preverjeno in preizkušeno, nima pa težav s financiranjem inovacij in torej preizkušanja pri podjetjih. Fino bi bilo, ko bi razumela, da je isti pristop potreben tudi, ko gre za socialne in podobne inovacije.«