Slovenci še vedno množično kupujemo kolesa: lani uvozili skoraj 80.000 novih

Slovenija je v preteklih letih vzljubila električna kolesa, prodajne številke niso bile majhne niti lani, a vendarle ne tolikšne kot prej. Se pa še vedno proda kar veliko običajnih koles. Po začasnih podatkih statističnega urada smo v Slovenijo lani uvozili nekaj manj kot 62.000 običajnih koles in skoraj 15.000 električnih. Leta 2024 je bil uvoz prvih manjši (59.000), uvoz drugih pa večji (18.000).

Zanimanje za električna kolesa je v Sloveniji v preteklih letih postopoma raslo. Medtem ko so bila še pred slabim desetletjem pri nas le redka (2017. so jih uvozili 1700), se je njihov delež zdaj približal petini kolesarskega trga. Ocenjena skupna vrednost uvoženih e-koles je lani znašala 24 milijonov evrov, to bi pomenilo, da je bilo posamezno v povprečju vredno 1600 evrov. Ocenjena skupna vrednost klasičnih koles je znašala 30 milijonov evrov, posamezno je v povprečju stalo nekaj manj kot 500 evrov. Delež električnih koles s petino kolesarskega trga sicer ni tolikšen kot na primer v Nemčiji, kjer že dlje predstavljajo več kot polovico prodaje vseh koles. Na evropski ravni naj bi bilo na trgu e-koles ustvarjenega 25 milijard evrov prometa na leto, do leta 2030 naj bi se počasi dvignil na 30 milijard.

Če nadaljujemo z našim trgom, ni zanemarljivo, da nakup električnih koles pri nas že dlje finančno podpira država, subvencija v višini 25 odstotkov cene, a ne več kot 500 evrov je na voljo od junija 2024. Vendar je dosegljiva le za mestna in zložljiva e-kolesa, ne pa tudi za kros ali gorska električna kolesa. Subvencije dodeljujejo fizičnim osebam, kot rečeno, za kolesa, primarno namenjena opravljanju dnevnih poti, ki ustrezajo tehničnim pogojem (moč do 250 W, predpisana tovarniška oprema, kot sta blatnik in luč) in niso dražja od 2500 evrov. Podpirajo tudi tovorna električna kolesa, do 30 odstotkov cene, pa z največ 1000 evri.

V Sloveniji vsako leto kupimo precej koles. Foto: Dejan Javornik

Kot so nam odgovorili iz Borzena, so lani skupno izplačali 4,83 milijona evrov subvencij za nekaj več kot 10.000 e-koles, samo letos do konca marca pa še dobrega pol milijona evrov za 1160 koles; v prvem kvartalu 2025 je bilo odobrenih za 375.000 evrov subvencij za 870 koles. Medtem ko v Nemčiji imajo podatek o številu koles, na cestah jih je skupaj skoraj 91 milijonov (od tega 17 milijonov e-koles), tega podatka pri nas nismo našli. Zanimivo je, da je bilo po podatkih Sursa daljnega leta 1950 v Sloveniji vsega skupaj 245.000 koles. Kakršna koli je številka, se zdi, da je koles pri nas več.

Sistem izposoje

Tudi izposojamo si jih veliko. Eden prvih tovrstnih sistemov je bil v glavnem mestu. V Ljubljani je danes v sistemu Bicikelj 86 postaj in 860 običajnih koles. Lani so imeli 1,451 milijona izposoj, sicer manj kot predlani (1,511 milijona), kar pripisujejo vremenu. Sodeč po prvih letošnjih mesecih, bodo letos znova vsaj na predlanski ravni. Veljavno letno naročnino ima več kot 50.000 uporabnikov. Od zagona sistema pred skoraj 15 leti so imeli 400.000 uporabnikov in 15 milijonov voženj. Največ izposoj in vračil koles je na postajah v središču mesta. Europlakat bo postavil še dve postaji ob Dolenjski cesti, ko se bo prenavljala. Kot so zapisali, so s tem izpolnili pogodbene obveznosti glede števila postaj in koles, katerih namestitev in vzdrževanje financira Europlakat (podobno shemo imajo v Mariboru) kot zasebni partner pri projektu. Dodajajo, da se morebitna nadaljnja širitev sistema lahko izvede ob sodelovanju podjetij, ki so pripravljena financirati postavitev in vzdrževanje dodatnih postaj s kolesi, in da je odločitev o širitvi v pristojnosti Mestne občine Ljubljana.

Tudi izposojamo si jih veliko. FOTO: Skynext/Getty Images

Izposojevalnih shem je po državi še več. Sistem izposoje koles Nomago Bikes deluje v 19 občinah in je imel lani 275.000 najemov, 42 odstotkov več kot leto prej. Uporabniki so lani skupno prekolesarili 1,13 milijona kilometrov. Trenutno imajo v sistemu 169 postaj, na katerih si uporabniki lahko izposodijo 541 električnih in 236 navadnih koles. Največ postaj imajo v Celju (85), 46 jih ima Ljubljana, v Novi Gorici, Šempetru pri Gorici in italijanski Gorici imajo 27 postaj, v Zagorju sedem in v Medvodah štiri. Letos načrtujejo širitev sistema v Celju in okoliških občinah, v Ljubljani in Novi Gorici. Predvideni sta tudi širitev v nove občine ljubljanske urbane regije in vzpostavitev sistema v sedmih občinah koroške regije. V skladu z načrti naj bi letos vzpostavili dodatnih 90 novih postaj in v sistem vključili 330 novih električnih koles.