Slovenci se vse bolj oborožujemo

V sredo je morala policija dvakrat posredovati na območju hiš, kjer sta posameznika streljala z ročnim orožjem. V prvi polovici letošnjega leta se je po uradnih evidencah povečalo tako število lastnikov orožja pri nas kot tudi količina dovoljenega orožja v Sloveniji. Strelno orožje se v zadnjih dneh znova pogosteje pojavlja v policijskih kronikah: v sredo so imeli na območju ljubljanske policijske uprave dve posredovanji, pri katerih so občani z orožjem ogrožali okolje. In če so v Grosuplju lastniku dveh pištol, ki je streljal na svoji posesti, mirno zasegli domač arzenal, so bili v Moravčah priča poskusu umora (ustreljena je še vedno v smrtni nevarnosti) in samomoru, ko je osumljenec streljal na oškodovanko, nato pa cev orožja uperil še proti sebi. Izvor slednjega orožja še ni pojasnjen, v Grosuplju pa navajajo kršitev zakona o orožju.

Rast v prvem polletju

Če k tema dogodkoma dodamo še dvodnevni vikend pregon oboroženega hrvaškega begunca na Dolenjskem, so opozorila in vprašanja glede nevarnosti osebnega orožja med nami znova aktualna. Čeprav je bila v začetku leta izvedena amnestija za izročitev orožja in streliva, v kateri je prebivalstvo izročilo 223 pištol in 117 pušk (ter nad 30 tisoč nabojev), to ne vpliva na porast orožja v uradnih statistikah. Z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU) smo prejeli podatke o številu lastnikov orožja ter številu registriranega orožja pri nas do začetka junija.

V primerjavi s podatki do konca lanskega leta se je od takrat do 4. junija še povečalo število lastnikov orožja, na 47.482 fizičnih oseb in pravnih subjektov (konec leta 2025 jih je bilo 46.885). Prav tako se je povečalo število kosov orožja, na 174.189 (konec leta 2025 jih je bilo 172.310). Število uradnih lastnikov orožja je zraslo tudi v medletni primerjavi 2024-2025. Za nekaj sto kosov se je dvignilo število dovoljenj za posest orožja, trenutno ga ima 21.886 oseb oziroma približno odstotek prebivalstva. Orožni list za lov ima 19.628 oseb, za šport 5418, za varnost pa 5160. Z MNZJU sicer opozarjajo, da skupno število lastnikov orožja ni enako skupnemu seštevku vseh listin, ker ima lahko posameznik več različnih orožnih listin. Večina slovenske legalne zaloge orožja je v lasti fizičnih oseb, saj ima 224 poslovnih subjektov v lasti le 4000 kosov orožja. Nekaj nad 700 zbirateljev orožja ima v kolekcijah dobrih 15.000 primerkov.

Natisnjenega orožja še ni med nami

Lastniki legalnega orožja veljajo za skrbne, lani, denimo, so bile zaznane le tri poškodbe z orožjem. Normativi za pridobitev dovoljenja za posest ali nošnjo orožja so strogi, kljub temu pa se nekatera kazniva dejanja zgodijo z legalnim orožjem. Pred mesecem dni je 63-letnik v Mariboru ustrelil bivšo partnerico, s katero je še vedno prebival, nato si je sodil še sam. Na istem naslovu, kjer so strelne rane povzročile dvojno smrt, so novembra lani policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru (JRM): »V tem primeru glede na konkretno dejanje, vedenje in način življenja ni bilo izkazano, da bi bil moški nezanesljiv v smislu posesti orožja in na podlagi kršitve pričakovati, da bo moški orožje tudi uporabil,« so po dvojni smrti utemeljili neodvzem orožja lani ob kršitvi JRM.

Ob legalnih evidencah in prometu se kazniva dejanja izvršujejo pretežno z orožjem nezakonitega izvora. Policija je lani obravnavala 78 kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje orožja ali eksploziva in prometa z njima – to je največ v zadnjih petih letih. Med policijskimi navedbami za lansko leto izstopa, da pri nas še nismo zaznali ponarejenega ali s 3D‑tiskalnikom izdelanega orožja, s čimer se varnostni organi drugih držav članic Evropske unije že srečujejo. Se je pa na našem trgu pojavilo alarmno in signalno orožje turškega izvora, predelano v strelno orožje. Doma predelano orožje pa lahko nosi smrtno tveganje tudi za uporabnika.

Zaseženo orožje FOTO: GPU

Vsako leto med hišnimi preiskavami zasežejo več kosov orožja in nabojev. FOTO: GPU