

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images





Slovenija je z odpravo omejitev pri točenju goriva vstopila v novo fazo upravljanja energetskega trga, ki pa jo hkrati spremlja izrazit pritisk rastočih cen. Vladna odločitev, da ukine omejitve količine goriva na posameznika, je bila sprejeta v luči stabilizacije dobavnih verig, vendar je v praksi razkrila širši problem – občutno podražitev energentov, zlasti na avtocestnem omrežju.
Prehod na nov režim ni bil povsem enoten, poroča 24ur. Čeprav so trgovci večinoma hitro prilagodili poslovanje, so posamezni vozniki še vedno naleteli na ostanke prejšnjih omejitev. Med njimi tudi vozniki težkih tovornjakov, ki so zaradi narave dela posebej občutljivi na tovrstne omejitve. »Točili smo, kolikor smo lahko, do 200 litrov. Štirikrat smo morali iti noter, več pa ne smemo,« je povedal voznik tovornjaka, kar ponazarja praktične zaplete ob prehodu in dodatno administrativno breme za prevozniški sektor. Kljub temu ponudniki zagotavljajo, da je stanje stabilno. »Trenutno ni potrebe po teh ukrepih,« poudarjajo, ob tem pa dopuščajo možnost ponovne uvedbe omejitev, če bi se razmere zaostrile.

Ključna sprememba, ki jo občutijo potrošniki, pa niso količine, temveč cene. Deregulacija cen na avtocestah je privedla do opaznega razkoraka med cenami na avtocestnih in drugih bencinskih servisih. Po trenutnih ocenah so cene na avtocestah višje za 15 do 25 odstotkov, ponekod pa je cena dizelskega goriva že presegla mejo dveh evrov na liter. »Vse kaže, da želijo doseči dva evra,« ugotavlja eden od voznikov. Takšne razlike imajo neposreden finančni učinek: pri polnjenju 50-litrskega rezervoarja lahko vozniki na avtocesti plačajo tudi do devet evrov več.
Prevozniki, ki jih rast cen neposredno prizadene, vse pogosteje načrtujejo točenje zunaj avtocest ali celo v tujini. Ob tem se krepi tudi nezadovoljstvo zaradi nesorazmerja med cenami in kupno močjo. »Ne moremo se primerjati z Nemčijo glede cen, če nimamo njihovih plač,« opozarja sogovornik, drugi pa dodaja: »Mislim, da izkoriščajo vsako priložnost za dobičke.« V vsakdanji praksi pa pogosto prevlada nuja: »Če moraš tankati, moraš tankati.«

Gospodarstvo na razmere gleda še bolj strateško. Predstavniki podjetij opozarjajo, da trenutna stabilnost ne pomeni dolgoročne varnosti, zato pozivajo vlado k pravočasni pripravi ukrepov. »Zdaj je čas, da se pripravimo, še preden pride do nove zaostritve,« poudarjajo. Ob tem izpostavljajo, da ima Slovenija že izkušnje iz preteklih kriz, zato bi bilo smiselno ponovno aktivirati in posodobiti takratne ukrepe. »Moramo se pripraviti na najhujše scenarije preventivno, da bomo lahko ukrepali hitro in učinkovito.«

Na razvoj cen pomembno vplivajo globalne razmere na energetskih trgih. Delna normalizacija transportnih poti in večja pretočnost tankerjev sicer zmanjšujeta tveganja, vendar negotovost ostaja. »Z večjo pretočnostjo se tveganja zmanjšujejo, ne samo cenovna, tudi količinska,« pojasnjujejo strokovnjaki, a hkrati opozarjajo, da bodo prihodnji meseci še vedno zahtevni. »Gre za obdobje, ki bo preizkušalo potrpežljivost.« V tem kontekstu se ponovno odpirajo razprave o ukrepih za zmanjšanje porabe energentov. Med predlaganimi so spodbujanje dela od doma, omejevanje hitrosti na avtocestah in racionalizacija delovanja javnih institucij. V skrajnem primeru se omenja tudi uvedba sistema par–nepar, ki bi omejeval vožnjo glede na registrsko številko vozila. »Če mehki ukrepi ne bodo zadostovali, bodo sledili strožji,« opozarjajo evropski odločevalci.

Poseben izziv za Slovenijo predstavlja njen položaj tranzitne države, ki je skoraj v celoti odvisna od uvoza naftnih derivatov. To omejuje manevrski prostor pri oblikovanju cenovne politike. »Ne moremo biti izjema z najnižjimi cenami, če vse uvažamo,« poudarjajo. V prihodnje bo zato ključno iskanje ravnotežja med tržnimi mehanizmi, socialno vzdržnostjo in energetsko varnostjo. Odprava omejitev točenja goriva tako pomeni pomemben korak k normalizaciji razmer, vendar hkrati razkriva strukturne izzive, ki jih prinaša odvisnost od globalnih energetskih tokov. Cene ostajajo visoke, negotovost pa velika, kar zahteva premišljeno in pravočasno ukrepanje države ter prilagodljivost tako gospodarstva kot potrošnikov.