V DZ

Slovenija dobila novo varuhinjo človekovih pravic! Slovencem najbolj znana iz prisluškovalne afere

Simono Drenik Bavdek so poslanci potrdili z 62 glasovi za in brez glasu proti.

Simona Drenik Bavdek FOTO: Urad Varuha človekovih Pravic

M. U.

3. 2. 2026 | 15:30

3. 2. 2026 | 16:02

6:31

A+A-

Poslanci so z 62 glasovi za in brez glasu proti za varuhinjo človekovih pravic potrdili Simono Drenik Bavdek, dosedanjo pomočnico vodje centra za človekove pravice pri Varuhu, ki ima na tem področju tudi mednarodne izkušnje. Drenik Bavdek je kot kandidatko za varuhinjo predsednici republike Nataši Pirc Musar predlagal Ernest Petrič, podporo predlogu pa so podali Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer.

Nasledila bo Petra Svetino

Svetini je sicer mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha Ivan Šelih. Predsednici republike pri imenovanju varuha človekovih pravic namreč več kot leto dni ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Poleg poslancev koalicije so ji podporo izrazili tudi v opozicijski NSi.

»Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«

Nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Človekove pravice so eden najpomembnejših civilizacijskih dosežkov in skupna vrednota celotne družbe. So univerzalne, neodtujljive in nedeljive, pripadajo vsakomur ne glede na različne osebne okoliščine. Prav zato jih je treba aktivno varovati, krepiti, razvijati in širiti zavedanje o njih.

Ujeta v prisluškovalno afero.

Novo varuhinja človekovih pravic je širši javnosti sicer najbolj znana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo in zaradi katere tudi ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama. Več let je bila kot pooblaščena ministrica vodja sektorja za mednarodno pravo, vodja projektne enote za zagovor pred arbitražnim sodiščem in agentka Slovenije pred arbitražnim sodiščem v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Tedaj se je Simona Drenik Bavdek skupaj s takratnim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem tudi ujela v prisluškovalno afero. Prisluhi njunih nedovoljenih pogovorov, ki so, kot se je pozneje izkazalo, nastali v okviru prisluškovanja hrvaške obveščevalne službe, so na dan prišli julija 2015 in povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu; Hrvaška se je odločila za enostranski odstop iz postopka, potem v njem ni sodelovala, prav tako še vedno zavrača izvršitev razsodbe.

Arbitražno sodišče je potem v novi sestavi sicer nadaljevalo delo in vmes odločilo, da je Slovenija s temi pogovori kršila postopek, a ne v taki meri, da bi to ogrozilo mandat sodišča, da dokonča delo. Sodišče je Sloveniji naložilo tudi plačilo dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi podaljšanja postopkov kot posledice te afere.

Z afero sta se ukvarjala tako policija, ki ni našla dokazov zlorabe položaja in nevestnega dela, kot tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in njen podpredsednik Matej Tonin, sicer tedanji predsednik NSi. Knovs je v javnem delu poročila obremenil zlasti Drenikovo, saj da ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in drugih pravil. Drenikova je vztrajala, da zakona o tajnih podatkih ni kršila in je poročilo tudi izpodbijala. Zadeva je še vedno v obravnavi na upravnem sodišču. Kot so pojasnili v uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki jo je kot kandidatko poslala v DZ, pa je Drenik Bavdek sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje.

Dr. Drenik Bavdek je poudarila, da Varuh v sistemu zavor in ravnovesij posameznikom zagotavlja neformalno varstvo človekovih pravic, ki je brezplačno, anonimno in zaupno. Spomnila je, da človekove pravice niso samoumevne. »Varuh ni oblasten organ, njegova moč je moč argumenta. Skoraj leto dni brez vodstva institucije s polnim mandatom je jasno pokazalo, kako pomembno je, da ima institucija Varuha stabilen in neodvisen mandat. Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo Varuha človekovih pravic, ki učinkovito in hitro odgovarja na sodobne izzive: od vpliva podnebne krize, umetne inteligence in digitalnih tehnologij, dezinformacij in naraščajoče polarizacije, do strukturnih neenakosti, potrebe po boljši dostopnosti javnih storitev in dolgotrajne oskrbe. Varuh mora biti institucija, ki se na te izzive odziva strokovno, pravočasno, odločno in z mislijo na prihodnost,« je dejala ob izvolitvi in poudarila, da je naloga Varuha, da tudi v najbolj zapletenih družbenih razmerah vztraja pri človekovih pravicah kot merilu vsake javne odločitve.

Glavna akterka zahteva umik poročila Knovsa o arbitražni aferi

»Varuh je glas ljudi, vseh tistih, ki so jim bile oziroma so jim kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, torej državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice, pa tudi človekove pravice tako imenovane tretje in četrte generacije. Državi v dialogu daje predloge, mnenja, kritike in priporočila za odpravo kršitev in uresničevanje mednarodnih in ustavnih standardov človekovih pravic. Kršenje pravic povzroča stisko ljudi, povečuje administrativna in institucionalna bremena, poglablja družbene napetosti in ima tudi konkretne finančne posledice. Zato bom vse svoje moči in znanje usmerila v to, da bo pod mojim vodstvom institucija Varuha svoje naloge opravljala aktivno, strokovno in z jasno zavezanostjo svojemu neodvisnemu delovanju,« je poudarila nova varuhinja človekovih pravic.

Čemu bo namenila posebno pozornost?

Dr. Drenik Bavdek poudarja, da bo posebno pozornost namenila implementaciji mednarodnih standardov človekovih pravic v slovenski pravni red, posebej konvencij Sveta Evrope in vseh osmih temeljnih mednarodnih instrumentov, sprejetih v okviru Združenih narodov, katerih pogodbenica je Slovenija.

Afera prisluhi in arbitraža: glavna akterka tiho

Zavzemala pa se bo tudi, da bi v Sloveniji dobili varuha otrokovih pravic, ki bi lahko avtonomno deloval znotraj institucije Varuha. Okrepiti želi aktivnosti Varuha na področjih ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja o človekovih pravicah, bolj sistematičnega spremljanja stanja pravne države, presoje vplivov zakonodajnih predlogov na človekove pravice in vlaganja zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče RS, če pristojni organi priporočil in opozoril Varuha ne bodo jemali z ustrezno skrbnostjo.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu