Slovenija in Hrvaška skupaj zaščitili istrski pršut

LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ – Slovenija in Hrvaška sta skupaj zaščitili istrski pršut v EU. Evropska komisija je istarski pršut/istrski pršut danes registrirala kot zaščiteno oznako porekla. To je šele druga skupna zaščitena oznaka porekla, po poljsko-litovskem medu, ki je bil registriran leta 2012. Slovenija in Hrvaška sta doslej v EU zaščitili 23 oziroma sedem proizvodov. Vlogo za zaščito istrskega pršuta je podala Hrvaška, Slovenija ji je nasprotovala in se pritožila v Bruslju, nato pa sta se državi dogovorili o skupni zaščiti.

Poleg slovensko-hrvaškega pršuta obstaja le še ena skupna zaščitena oznaka porekla – poljsko-litovski med. Štirje češko-slovaški mesni proizvodi pa so skupaj zaščiteni pod oznako tradicionalna posebnost. Slovenija je doslej z oznakami kakovosti EU – zaščiteno oznako porekla, zaščiteno geografsko oznako ali kot zajamčeno tradicionalno posebnost – registrirala 23 kmetijskih proizvodov. Zaščiteno oznako porekla imajo poleg istrskega pršuta še piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.

Zaščiteno geografsko oznako imajo kranjska klobasa, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med. Kot zajamčene tradicionalne posebnosti pa so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.

Hrvaška pa je doslej v EU poleg istarskega pršuta zaščitila lički krumpir, baranjski kulen, ogulinski kiseli kupus/ogulinsko kiselo zelje, ekstra djevičansko maslinovo ulje Cres, neretvansko mandarino in krčki pršut.