Slovenija raje plačuje hrvaškim izvajalcem kot domačim ortodontom?

Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki je s sinom prejel napotnico za ortodontsko obravnavo, vendar v Sloveniji pri koncesionarjih ni dobil prostega termina. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mu je kot rešitev ponudil možnost zdravljenja v tujini, zato se sprašuje, zakaj morajo slovenski pacienti za ortodontske storitve z napotnico odhajati k tujim zasebnikom. Tovrstni primer ni osamljen. Iz več poročil staršev izhaja podobna izkušnja: nerazpoložljivi termini, dolge čakalne vrste, nejasne informacije o razporeditvi pacientov in napotitve v tujino. Zaradi teh vprašanj smo se obrnili na ZZZS, kjer poudarjajo, da sistem s financiranjem ni omejen. V ZZZS navajajo, da je v Sloveniji trenutno na voljo 97 aktivnih ortodontov, med njimi 10 specializantov, zavod pa plačuje 98 timov ortodontije. Financiranje ortodontskih storitev je po njihovih besedah količinsko neomejeno, kar pomeni, da javna blagajna krije vse opravljene storitve v okviru pogodbenih izvajalcev, ne glede na obseg.

Zakaj torej čakalne dobe ostajajo dolge?

Po ocenah ZZZS je razlogov več. Ključni naj bi bil prenizek kader, ob tem pa tudi preobremenjene ambulante ter nepravilno oziroma prezgodnje napotovanje pacientov. Poudarjajo, da se v Sloveniji na ortodontsko zdravljenje napoti bistveno več otrok kot drugje v Evropi. Po podatkih ortodontske stroke naj bi bila skoraj tretjina napotitev, prezgodnjih ali nepotrebnih. Zaradi evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu imajo slovenski pacienti možnost, da ortodontsko obravnavo opravijo v drugi državi članici EU, stroške pa povrne ZZZS. Lani so tovrstna zdravljenja v tujini predstavljala približno 4 odstotke vseh ortodontskih postopkov, medtem ko je v Sloveniji ortodontsko obravnavo prejelo več kot 240.000 otrok.

Otroški ortodont. FOTO: Getty Images 

Otroci prej do ortodontske obravnave v tujini 

Kljub temu pa ostaja ključno vprašanje, zakaj se storitve, financirane iz slovenskega zdravstvenega sistema, vse pogosteje izvajajo v tujini. Starši, s katerimi smo govorili, navajajo, da je sistem doma preobremenjen, mreža zastarela, informacije pa nejasne. Tako se dogaja, da otrok prej pride do zdravljenja čez mejo kot doma, pri čemer slovenska zdravstvena blagajna financira tuje zasebnike. V ZZZS odgovarjajo, da širitev financiranja zasebnih ambulant v Sloveniji ni rešitev. Po njihovem mnenju bi to ustvarilo dodatne stroške za paciente, povečalo neenakost ter povzročilo cenovne razlike brez ustreznega nadzora. Zagovarjajo krepitev javnega sistema in dodajanje kadra v obstoječo mrežo. Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da si prizadeva zagotoviti čim širši dostop do zdravstvenih storitev v okviru javne mreže, pri čemer se na področju zobozdravstva sredstva kontinuirano povečujejo. Število specialistov ortodontije se postopno povečuje, ministrstvo pa podpira tudi razpisovanje dodatnih specializacij in zaposlovanje strokovnjakov iz tujine. Strategija ustnega zdravja do leta 2030 predvideva razvoj novih modelov za izboljšanje dostopnosti do obravnave.