»Slovenija se je vrnila deset let nazaj«

LJUBLJANA – »Vrnili smo se v razmere, ki smo jih beležili med leti 2003 in 2004,« je ob začetku današnje izredne seje državnega zbora povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vinko Vasle. Pri številnih kazalnikih je Slovenija tam, kjer je bila leta 2005, 2004, ponekod tudi 2002. Tudi mednarodne primerjave kažejo, da smo prav na repu teh primerjav. »Leta po izbruhu krize so bila za Slovenijo izgubljena. Prej smo imeli potencial za gospodarsko rast, brez tega da bi povzročali neravnotežja, brez zadolževanja, brez pretirane inflacije. Po izbruhu krize se je potencial več kot prepolovil. V prihodnjih letih smo sposobni dosegati gospodarsko rast, ki bo manjša od enega odstotka. Zadnja napoved za letos je, da se bo gospodarska rast letos skrčila za en odstotek.«

Slovenija na repu EU

Glede brezposelnosti Slovenija ohranja relativno dobre rezultate, imamo pa težave s produktivnostjo, izpostavlja Vasle. »Nimamo pa niti ene panoge, ki bi dosegala povprečja EU. Ključni razlogi so, da imamo v tem trenutku zelo majhen delež industrije, ki je visoko zahtevna (tehnološka) ali srednje zahtevna, imamo nizko produktivnost, imamo relativno visoko raven vlaganj v razvoj. Na milijon prebivalcev porabimo 60 patentov. Povprečje EU je 120 patentov. Ankete v EU kažejo, da je delež delodajalcev, ki niso zadovoljni z diplomanti v Sloveniji, 18-odstoten. Le ena država je slabša od nas,« pravi Vasle.

Šestkrat slabše stanje od povprečja v EU

Posledica ukrepov iz preteklosti – višanje minimalne plače, izplačevanje nagrad – je, da se stroški delu povečujejo prek šest odstotkov, v EU pa je povprečje le odstotek. »To kaže šestkrat slabše stanje kot v EU,« pravi Vasle. Poleg teh težav imamo tudi težave s financiranje države in podjetij. Beležimo strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki je posledica politično ekonomskih zadev. Slovenija se težko zadolžuje na mednarodnih trgih. Ko smo imeli gospodarsko rast, smo za obresti plačevali manj kot pet odstotkov, zdaj več kot pet odstotkov. To je nevzdržno, poudarja. Naša banke se zato na mednarodnih trgih težje zadolžujejo, zato v Umarju napovedujejo slabše gospodarske razmere.

»Ugotovimo lahko, da Slovenija v zadnjih letih izgublja tržni delež na mednarodnih trgih. Tržni delež se je pred krizo povečeval, v krizi pa se zmanjšuje. Češka, Poljska, Slovaška nas počasi izrivajo s teh trgov,« poudarja Vasle.

Slovenci so premalo delovno aktivni

Delovna aktivnost starejših se je povečala, ugotavlja Vasle, kljub temu pa je med 55 in 64 letom delovno aktivnih le 30 odstotkov. »V EU je povprečje 50 odstotkov, pri najuspešnejših pa 60 odstotkov. Imamo relativno kratko obdobje, ko smo delovno aktivni, kar vpliva na zadovoljstvo in blaginjo prebivalstva kot tudi na javne finance.«