Slovenija 
v letu 2016

Pa je za nami še eno leto. Marsikdo bo rekel, da je bilo bedno, drugi se bodo spet hvalili, kako jim je bilo super, tretji bodo nekje vmes. Vsi se bodo strinjali, da je bilo leto 2016 zelo uspešno za slovenske športnike, od orla Petra Prevca prek Tine Maze, ki pa se je nato odločila za upokojitev, do naših olimpijcev, ki so nas navduševali v vročih avgustovskih nočeh. S političnega vidika ni bilo ravno nekih pretresljivih dogodkov, naval beguncev in migrantov se je unesel, tako da smo z distanco spremljali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Malce bolj so nas morda zanimale ameriške predsedniške volitve, na katerih je zmagal milijarder Donald Trump, s čimer je njegova žena, »naša« Sevničanka Melanija Knavs, postala bodoča prva dama ZDA. Zagotovo pa minulo leto ni eno boljših v prometu, saj je število prometnih nesreč s smrtnim izidom v primerjavi z letoma 2014 in 2015 spet narastlo.

Tragedija na primorki

Januar 2016 si bomo zapomnili po največji prometni nesreči po številu udeleženih vozil. Na primorski avtocesti se je v hudi megli med Senožečami in razcepom Nanos v smeri Ljubljane 30. januarja okoli druge ure popoldne zgodilo verižno trčenje, v katerem je bilo udeleženih 71 vozil in 128 ljudi, med katerimi so štirje umrli, okoli 30 pa je bilo huje in lažje ranjenih. Gasilci in delavci Darsa so posledice nesreče odstranjevali še dolgo v noč. Pozneje se je oglasilo nekaj posameznikov, ki so povedali, da so se nesreči izognili zaradi pogumnega moškega, ki je stal ob cesti in mahal z lučko ter tako voznike opozarjal na nevarnost in naj se ustavijo. In menda ni bil edini, ki je mahal ljudem.

Migranti in protesti

S povečanim številom migrantov in beguncev z Bližnjega vzhoda in iskanjem začasne namestitve zanje so po Sloveniji vzniknili tudi protesti. V Logatcu je okoli 200 ljudi nasprotovalo vzpostavitvi azilnega centra, odmeval pa je tudi upor nekaterih staršev in profesorjev gimnazije Franceta Prešerna proti namestitvi mladoletnih prosilcev za azil v dijaškem domu v Kranju. Februarja so protesti potekali tudi v Kidričevem, Šenčurju, na Vrhniki, pri Lenartu in v Ljubljani. Še posebej zanimiv je bil protest proti ureditvi prehodnega centra v opuščenem nakupovalnem središču v Šenčurju blizu Kranja. Prišlo je okoli 3000 ljudi, ne le domačinov, ampak tudi iz drugih krajev, med katerimi niso bili le zaskrbljeni državljani, ampak tudi politiki in bolj radikalni aktivisti. Najbolj pa je skrb vzbujal plakat domobranca, ki z iztegnjenim kazalcem sporoča: »Tudi ti si odgovoren za usodo slovenskega naroda!«

Konec carske sezone Petra Prevca

Peter Prevc je marca fantastično sklenil sezono v smučarskih skokih in poletih: v Planici je na vseh treh tekmah stal na stopničkah skupaj z rojakom Robertom Kranjcem, od tega je dvakrat zmagal. V sezoni 2015/16 je osvojil tako rekoč vse: dobil je veliki kristalni globus in mali kristalni globus v smučarskih poletih, zmagal na novoletni skakalni turneji ter dosegel kup drugih rekordov (število zbranih točk, stopničk in zmag v eni sezoni). Zato je razumljivo, da mu je 24. maja 2016 slovenski predsednik Borut Pahor podelil zlati red za zasluge Republike Slovenije za »izjemne športne dosežke, prispevek k uveljavljanju Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih mladim«.

Dečka odvzeta starim staršem

Aprila je po domovini odmevala zgodba o dečkih, ki ju je Center za socialno delo Velenje odvzel starim staršem in ju predal v rejništvo, pri čemer so socialni delavci prišli po otroka kar v vrtec, dedka in babico pa obvestili po telefonu. Poteza CSD je izzvala več protestov tako v Velenju kakor tudi v Ljubljani, o zadevi je razpravljalo upravno sodišče, debatirali so na vladi, upravna inšpekcija je ugotovila, da je center pri obravnavi primera dveh dečkov kršil pravila upravnega postopka, direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik pa je odstopila »iz osebnih razlogov«. Na koncu je vrhovno sodišče pritrdilo upravnemu sodišču in v primeru Koroška dečka odločilo, da je bil odvzem otrok nezakonit, ker bi moral CSD Velenje počakati na odločitev pristojnega ministrstva, ali da starim staršem dovoljenje za rejniško dejavnost. 
A dečka ostajata v rejništvu.

Rodili so se zmajčki

V Postojnski jami se je zgodil čudež. Konec maja se je v podzemnem akvariju izlegla ličinka človeške ribice, natančno štiri mesece od dneva, ko je samička odložila svoje prvo jajčece. To je zelo redek pojav, saj je do zdaj le malo znanstvenikom uspelo doseči, da bi se človeška ribica razmnoževala v ujetništvu, navadno so jajčeca kmalu propadla, v Postojni pa se jih je izleglo kar 22. O zgodovinskem dogodku so poročali mediji z vsega sveta.

Četrt stoletja samostojnosti

Slovenija je 25. junija slavila dan državnosti in prvih 25 let samostojnega obstoja. Praznovanje slovenske neodvisnosti je doseglo vrhunec na predvečer dneva državnosti s slavnostno sejo državnega zbora, mašo za domovino in osrednjo državno proslavo na Trgu republike in Kongresnem trgu, na katero so prišli tudi predsedniki in predsednica naših sosed ter Nemčije. Dan pozneje je svojo slovesnost pripravilo še Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. 


Slovensko-rusko prijateljstvo

Konec julija je Slovenijo na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja obiskal ruski predsednik Vladimir Putin. Čeprav je bil obisk zelo kratek – dejansko le pol dneva –, pa se je ruski gost udeležil slovesnosti ob stoti obletnici postavitve Ruske kapelice na Vršiču, zgrajene v čast umrlim ruskim vojakom, odprtja spomenika ruskim vojakom na Žalah, dan pa je sklenil z večerjo s slovenskim vodstvom na Brdu. Čeprav vsebina pogovorov ni znana, je Putin že pred srečanjem »izrazil hvaležnost za današnjo priložnost, da najdemo nove poti in nove projekte za razvoj naših gospodarskih odnosov«.

Krvavi napad v izolski bolnišnici

V času kislih kumaric, kakor novinarji pravimo dnem, ko se nič kaj posebnega ne dogaja, je slovensko javnost pretreslo krvavo streljanje v izolski bolnišnici. Sedemdesetletni Darko Gregorič iz okolice Kopra je ubil priljubljenega urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja, v streljanju pred bolnišnico pa še prometnega policista Iva Žnidarčiča, njegovega kolega pa ranil. Morilca so na koncu ustavili streli policistov. Streljanje je sprožilo burno razpravo politične, strokovne in laične javnosti, kako preprečiti tovrstna zločinska dejanja in zavarovati tako zdravnike kot paciente v zdravstvenih ustanovah.

V Žalcu odprli pivsko fontano

Na začetku septembra so v Žalcu, sicer središču hmeljarstva pri nas, na občinski praznik (v spomin na II. vseslovenski tabor v Žalcu leta 1868) odprli prvo pivsko fontano, imenovano Zeleno zlato. Čeprav je projekt še pred začetkom gradnje sprl občinske svetnike, zbirali so se tudi podpisi proti fontani, pa se je izkazalo, da je zamisel odlična, saj je presegla pričakovanja – prodali so več kot 30.000 vrčkov piva – in v Žalec privabila marsikaterega Slovenca in tujca. Fontano so 31. oktobra, kot je bilo predvideno, zaprli zaradi nizkih temperatur, tako da čakamo na vnovično odprtje enkrat spomladi.

Strašljivi klovni

V času pred vsemi svetimi, ko v pretežno angleško govorečih državah praznujejo noč čarovnic in se našemijo, kar se je že preselilo tudi v naše kraje, so po Sloveniji strašili grozni klovni. Z različnih koncev Slovenije so prihajale zgodbe in zgodbice o klovnih, ki so strašili in celo lovili otroke. Na srečo se pri nas ni zgodilo nič hujšega, medtem ko so iz drugih koncev Evrope in ZDA poročali tudi o precej krvavih zadevah. Škoda, da se zaradi nekaj bedakov kazi podoba doslej nenevarnih cirkuških junakov.

Pitna voda je ustavna pravica

Poslanci državnega zbora so konec novembra dopolnili ustavo, s čimer so v temeljno listino samostojne Slovenije uvrstili pravico do pitne vode. Razlog za to je predvsem (upravičen) strah pred tem, da bi se multinacionalke polastile slovenske vode. Po seji so s kozarcem vode nazdravili predsednik DZ Milan Brglez ter številni poslanci, ministri in predstavniki organizacij, ki so zadnje leto zahtevali in podpirali zaščito vode v ustavi.

Grozne petarde

Čeprav se vsi zgražamo nad hrupnimi in nevarnimi petardami, ki so pri nas sicer (delno) prepovedane že več let, pa razstrelivo privlači prav naše otroke. Slovenijo so konec decembra presunile fotografije 14-letnika, ki jih je po odobritvi staršev posredoval UKC Ljubljana. Fant se je v svoji sobi igral s pirotehničnimi sredstvi, ko je prišlo do silovite eksplozije, ki mu je odtrgala obe zapestji ter poškodovala obraz, vid in sluh. Dr. Uroš Ahčan, predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline kirurške klinike, je po dogodku poudaril: »Ob tej pretresljivi zgodbi želim spet opozoriti vso slovensko javnost in prosim novinarje, da vsak dan opozarjate na nevarno uporabo pirotehničnih sredstev in njihove grozljive posledice.«