Sloveniji zmanjkuje denarja! Luknja v blagajni že za tri milijarde večja od naših obljub

Fiskalni svet je opozoril, da bodo primanjkljaji v javni blagajni za okoli tri milijarde evrov večji od slovenskih zavez na ravni EU. Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani dosegel 2,5 odstotka, bi ob trenutnih politikah v letu 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP namesto načrtovanega v višini nekaj več kot en odstotek BDP. Javni dolg pa bi bil z okoli 66 odstotki BDP za približno pet odstotnih točk višji od tistega v srednjeročnem načrtu.

Dragi predvolilni bombončki

V fiskalnem svetu ocenjujejo, da bi se ob nespremenjenih politikah (beri: enako hitremu trošenju denarja kot zdaj) odstopanje do konca leta 2028 lahko celo podvojilo. V tem kontekstu se je po opozorilih fiskalnega sveta treba izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ ob trenutni učinkovitosti javne porabe še povečala.

Golobovi že naslovili poziv ZZZS-ju in drugim: začnite varčevati!

Odhajajoča vlada Roberta Goloba je odgovornim, tudi ZZZS-ju že naložila, da pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za odpravo odstopanj – z drugimi besedami, pripraviti morajo načrte, kako zmanjšati porabo denarja. Primanjkljaji bodo tako lahko za okoli tri milijarde evrov večji od slovenskih zavez na ravni EU. Že tako mračne napovedi sicer ne upoštevajo negativnih posledic morebitne ostrejše energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Ta za zdaj še ni primerljiva s tisto iz leta 2022 po ruskem napadu na Ukrajino, a so tveganja visoka. V primeru šoka, ki bi trajal to in prihodnje leto, bi tudi brez posebnih ukrepov fiskalne politike za blažitev krize primanjkljaj v letu 2028 dosegel okoli pet odstotkov BDP.

Redek glas razuma: povečajte učinkovitost in krepite investicije

Poslabšane javnofinančne razmere in obeti terjajo bolj preudarno načrtovanje in upravljanje javnih financ. Povečati je treba učinkovitost javnih financ, še posebej investicij, in ob stalno ponavljajočih se krizah v globalnem okolju v bolj stabilnih časih z ukrepi oblikovati zadosten fiskalni manevrski prostor. V fiskalnem svetu so v tej luči podali tudi oceno predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Po njihovi oceni bi predlagani ukrepi brez kompenzacijskih ukrepov javnofinančni primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oz. za več kot eno odstotno točko BDP letno.