Slovenska leoparda odpeljana v Italijo

LJUBLJANA – Ljubljanski živalski vrt je pred nekaj urami ostal brez dveh perzijskih leopardov (Panthera pardus  saxicolor), ki so ju odpeljali v Italijo. Tu bosta nadaljevala svojo leopardje življenje.

Na zahod

Potujeta v živalski vrt Parco faunistico Valcorba v bližino Padove, kjer doslej leopardov niso imeli. Za začetek so se odločili za dva samčka, ker je precej lažje skrbeti zanju kot pa za samičko.

Samica s Češkega

Leopardi imajo bogato tradicijo v Ljubljani, so pa imeli težavo, da si tukajšnja samec in samica nista bila preveč simpatična, zato so pred leti samico oddali v Izrael. S Češkega pa so dobili novo mlado samico, s katero je bil ljubljanski mačkon veliko zadovoljnejši – in 22. avgusta 2009 sta se kot dokaz sreče skotila dva leoparda. Po dveh letih je čas, ko morata proč od staršev in v svet. Če bi bila na prostem, bi se to zgodilo že prej.

Veseli bi bili naraščaja

Direktorica živalskega vrta Zdenka Fischinger pravi, da pričakuje, da bo prihodnje leto pri njih spet naraščaj. »Ker je ta podvrsta leopardov v naravi zelo ogrožena, je vsaka žival dragocena. Mladiči so nam zato v velik ponos in priznanje, da naš vrt resnično deluje na strokovno visokem nivoju. Čeprav trenutno živijo v neuglednem, že preko 30 let starem prostoru in so zato med tistimi našimi živalmi, ki bi si resnično zaslužile novo, sodobno ogrado.«

Zamenjava živali

Med živalskimi vrtovi, članicami Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), je običajno, da se živali menjujejo brez plačila. Posebno to velja za ogrožene živalske vrste, ki so nekako skupna last in skupni projekt njihovega ohranjanja in razmnoževanja.

»Tako smo samico leoparda že pred nekaj leti oddali v živalski vrt v Jeruzalemu. Podobno smo kasneje dobili novo. Čeprav za oddajo teh živali ne dobimo neposrednega finančnega nadomestila, se s tovrstno menjavo vključujemo v delovanje najuglednejših evropskih živalskih vrtov kot enakovreden partner, kar je zelo pomembno,« pa izvemo, kako pridejo živalski vrtovi do primerka, ki ga še nimajo ali pa ga potrebujejo za obstoj in razvoj posamezne vrste.